Vzgoja otrok

[Silica]

Bull-faking-shit. Ne, tisti ki smo na drugem mestu, ne sprejemamo tega dobro.

 

[Iknee]

Ker so vam dovolili/privzgojili iluzijo, da je prvo mesto kaj boljše od drugega.

[Silica]

Ok, koliko staršev resnično, 100% ve, kako se otroci ob nečem počutijo? Kar jih poznam, nihče ni bil ravno zadovoljen s tem "naravnim redom". Samo pač požreš, kar dobiš.

[Iknee]

Ja, v življenju je treba včasih sprejet to, kar dobiš. Tako kot morajo prvi otroci požret, da so dobili enga majhnega kričača v družino, ki jemlje mamino pozornost in energijo. Vsaka stvar ima svoje pluse in minuse, tudi to, da si prvi ali drugi otrok. Če je pri hiši red in ljubeči odnosi, se je lažje sprijazniti s tem, kar ti mogoče ni najbolj všeč in poiskati prednosti te pozicije, ki jo pač imaš. Najslabše je neprestano primerjanje in tekmovanje, za to gre ogromno energije in nikoli ni nihče res zadovoljen.

[Pujsita]

so stvari, kjer se lahko pogajamo na veliko

so stvari, s katerimi se ne pogajam...

 

 

Mihela mi je vsec tvoje razmisljanje, si me pa spomnila na eno misel znanca, ki sem jo pred casom slisala in s katero se zelo strinjam. Da smo bili poslani na ta svet kot starsi nasim otrokom, ne kot njihovi prijatelji. Nanasa se pa na vzgojni sistem, ko starsi poskusajo biti cool, pa prijatelji svojim otrokom, pri tem pa ne opravljajo funkcije, ki jim je bila dodeljena - vodit in usmerjat svoje otroke. No tvoj pogled je pa tak, s katerim se strinjam, prepuscat otroku izbiro, za katero je zrel, odlocati pa o stvareh, za katere se ni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

 

 

 

Mislim, da si zadel bistvo, hvala!

Verjetno gre za kombinacijo trme in manipulacije.

 

Mia najprej ti povem, da te obcudujem imas svoji deklici v za starse iz vec razlogov napornem obdobju in to zagotovo zahteva precej enerhije. Moja Skratulja bo kmalu dopolnila 2 leti. Nima bratca ali sestrice, smo pa vseeno tudi mi v obdobju trme, ker odriva in razvija svojo neodvisnost in je to del obicajnega razvoja. In ja, je naporno, vcasih nadlezno in poskusas z razlicnimi resitvami. Jaz jo obicajno poskusam 1x pregovorit, ce vztraja, jo pa pustim, da odtrmari svoje, pa potem naprej. Si pa ne predstabljam teh spasov dozivljat od dueta. Moja ikusnja je tudi taksna, da ce jaz nisem najboljse volje, se to avtomatsko odraza tudi na mali in je takrat bolj sitna, kot bi sicer bila. Sem tudi jaz prebrala nekaj knjih na temo vzgoje in mi je vsec tale avtorica http://www.pantley.com/elizabeth/ In sicer mi je vsec njena osnovna ideja, da ni treba zganjat terora nad otroki, pac pa razvihat sodelovanje, v skladu z moznostmi in seveda nekaj vzgojnih tehnik, ki so ucinkovite, a prijazne otroku in starsem. Najbolj mi je pa vsec to, da pravi, da je vsak otrok drugacen, da so vsi prirocniki samo ideje, da morajo pa starsi odkriti, kaj za njihovega otroka funkcionira.

 

 

 

V praksi potrdiš prvorojencu njegovo mesto v družini preprosto in dobesedno tako, da je prvi med sorojenci.

 

Iknee kje si bila nekaj vec kot 30 let nazaj, ko sem jaz bila otrok prvorojenec??? Jaz sem od vsega pokasirala skoraj 90% skrb za moja 10 in 11 let mlajsa brata in sestro, ker sem pac bila big sister in sem ju morala povsod vzeti s seboj. Skoraj nikoli nisem mogla it sama k svojim prijateljem, pac pa vzeti oba malcka s seboj. Pa ne da bi mi moja mami zelela kaj slabega, ampak je bil pac tak splet okoliscin. Jaz imam sicer eno malcico in bo pri tem tudi ostalo, ampak se s temle pogledom nikakor ne strinjam. A samo zato, ker se rodis prvi, se ti postreze prvemu, se te oblece prvega, se ti posveti kot prvemu in to vedno? Se mi zdi nekako neposteno. Ce bi imela vec kot enega malcka, bi zavestno poskusala po razlicnem vrstnem redu poskrbeti zanje, ze tako je nemogoce biti pravicen in vsem dati priblizno enako, vedno bodo otroci rekli, da starsi delajo razlike, pa ce se se tako trudis, da ne bi, da bi pa kar zavestno priviligirala nekoga, ki zaradi objektivnih razlogov ne potrebuje posebne pozornosti (npr. bolezen ali kaksna druga tezka situacija) pa jaz ne bi. Ampak kot pravijo, ni univerzalnega recepta za vzgojo in pomembno je, da karkoli pocnes, poskusas opazovati ce to pri tvojih otrcih deluje ali ne.

 

 

Meni osebno se biti stars zdi dalec najzahtevnejsi poklic. Por drobnogledom si 24ur na dan, ni pomembno samo kaj skusas vzgojiti z besedami, dosti vecji ucinek ima to, kaj ti sam pocnes, ali z drugimi besedami, ti lahko poskusis ucit nekaj, tvoja dejanja bodo imela pa dosti vecji ucinek in ce so besede in dejanja razlicna, bo problem. In mislim tudi, da je utvara, da kot stars ne bos naredil nobene napake, mislim da, ne glede na to, kako zelo ljubis svojega otroka, koliko se mu posvecas, koliko razmisljas in studiras o vzgoji, zagotovo naredis kaj, kar bo kasneje prtljaga otroku in na cemer bo moral delat. Razlog se mi zdi v tem, da je starsevstvo najbolj kompleksna ´sluzba´ in pa, da je vsak otrok druhacen in da univerzalnih recpetov ni. Je pa zagotovo tudi vloga, ki ti prinese ogromno srece in zadovoljstva.

[aboyanasanna]

Ok, koliko staršev resnično, 100% ve, kako se otroci ob nečem počutijo? Kar jih poznam, nihče ni bil ravno zadovoljen s tem "naravnim redom". Samo pač požreš, kar dobiš.

Se čist strinjam.

 

Itak se morate meni zahvaliti, ker sem prva odkrila to težavo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png ampak zdej ne morete nehat govoriti o tem, http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Najprej se je dobro vprašati kdo je s tem pogovorom začel, http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png in kdo je začel razpleteti naprej. Lahko se komplicira naprej dejstvo je

tako, človek je to kar je in pika, nihče se nima pravice vtikati vanj, ima svojo svobodo

mislim, da je bilo več kot že vse napisano in, da bi lahko našli še kakšno boljšo idejo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

K se ponavlja vedno enako. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Haha

[Boudika]

so stvari, kjer se lahko pogajamo na veliko

so stvari, s katerimi se ne pogajam...

 

 

Mihela mi je vsec tvoje razmisljanje, si me pa spomnila na eno misel znanca, ki sem jo pred casom slisala in s katero se zelo strinjam. Da smo bili poslani na ta svet kot starsi nasim otrokom, ne kot njihovi prijatelji. Nanasa se pa na vzgojni sistem, ko starsi poskusajo biti cool, pa prijatelji svojim otrokom, pri tem pa ne opravljajo funkcije, ki jim je bila dodeljena - vodit in usmerjat svoje otroke. No tvoj pogled je pa tak, s katerim se strinjam, prepuscat otroku izbiro, za katero je zrel, odlocati pa o stvareh, za katere se ni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

 

 

 

Mislim, da si zadel bistvo, hvala!

Verjetno gre za kombinacijo trme in manipulacije.

 

Mia najprej ti povem, da te obcudujem imas svoji deklici v za starse iz vec razlogov napornem obdobju in to zagotovo zahteva precej enerhije. Moja Skratulja bo kmalu dopolnila 2 leti. Nima bratca ali sestrice, smo pa vseeno tudi mi v obdobju trme, ker odriva in razvija svojo neodvisnost in je to del obicajnega razvoja. In ja, je naporno, vcasih nadlezno in poskusas z razlicnimi resitvami. Jaz jo obicajno poskusam 1x pregovorit, ce vztraja, jo pa pustim, da odtrmari svoje, pa potem naprej. Si pa ne predstabljam teh spasov dozivljat od dueta. Moja ikusnja je tudi taksna, da ce jaz nisem najboljse volje, se to avtomatsko odraza tudi na mali in je takrat bolj sitna, kot bi sicer bila. Sem tudi jaz prebrala nekaj knjih na temo vzgoje in mi je vsec tale avtorica http://www.pantley.com/elizabeth/ In sicer mi je vsec njena osnovna ideja, da ni treba zganjat terora nad otroki, pac pa razvihat sodelovanje, v skladu z moznostmi in seveda nekaj vzgojnih tehnik, ki so ucinkovite, a prijazne otroku in starsem. Najbolj mi je pa vsec to, da pravi, da je vsak otrok drugacen, da so vsi prirocniki samo ideje, da morajo pa starsi odkriti, kaj za njihovega otroka funkcionira.

 

 

 

V praksi potrdiš prvorojencu njegovo mesto v družini preprosto in dobesedno tako, da je prvi med sorojenci.

 

Iknee kje si bila nekaj vec kot 30 let nazaj, ko sem jaz bila otrok prvorojenec??? Jaz sem od vsega pokasirala skoraj 90% skrb za moja 10 in 11 let mlajsa brata in sestro, ker sem pac bila big sister in sem ju morala povsod vzeti s seboj. Skoraj nikoli nisem mogla it sama k svojim prijateljem, pac pa vzeti oba malcka s seboj. Pa ne da bi mi moja mami zelela kaj slabega, ampak je bil pac tak splet okoliscin. Jaz imam sicer eno malcico in bo pri tem tudi ostalo, ampak se s temle pogledom nikakor ne strinjam. A samo zato, ker se rodis prvi, se ti postreze prvemu, se te oblece prvega, se ti posveti kot prvemu in to vedno? Se mi zdi nekako neposteno. Ce bi imela vec kot enega malcka, bi zavestno poskusala po razlicnem vrstnem redu poskrbeti zanje, ze tako je nemogoce biti pravicen in vsem dati priblizno enako, vedno bodo otroci rekli, da starsi delajo razlike, pa ce se se tako trudis, da ne bi, da bi pa kar zavestno priviligirala nekoga, ki zaradi objektivnih razlogov ne potrebuje posebne pozornosti (npr. bolezen ali kaksna druga tezka situacija) pa jaz ne bi. Ampak kot pravijo, ni univerzalnega recepta za vzgojo in pomembno je, da karkoli pocnes, poskusas opazovati ce to pri tvojih otrcih deluje ali ne.

 

 

Meni osebno se biti stars zdi dalec najzahtevnejsi poklic. Por drobnogledom si 24ur na dan, ni pomembno samo kaj skusas vzgojiti z besedami, dosti vecji ucinek ima to, kaj ti sam pocnes, ali z drugimi besedami, ti lahko poskusis ucit nekaj, tvoja dejanja bodo imela pa dosti vecji ucinek in ce so besede in dejanja razlicna, bo problem. In mislim tudi, da je utvara, da kot stars ne bos naredil nobene napake, mislim da, ne glede na to, kako zelo ljubis svojega otroka, koliko se mu posvecas, koliko razmisljas in studiras o vzgoji, zagotovo naredis kaj, kar bo kasneje prtljaga otroku in na cemer bo moral delat. Razlog se mi zdi v tem, da je starsevstvo najbolj kompleksna ´sluzba´ in pa, da je vsak otrok druhacen in da univerzalnih recpetov ni. Je pa zagotovo tudi vloga, ki ti prinese ogromno srece in zadovoljstva.

 

Kako je to dobro napisano http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif. In je res, da veliko bolj vplivaš na svojega otroka, s tem, kar si kot osebnost in kar počneš, kot z vsemi težkimi teorijami, ki se jih naučiš.

[anne]

Ma o vzgoji se je kar težko pogovarjat po moje, vsak razume tekst drugega iz svoje perspektive, vsak drugje v tekstu vidi bistvo in poudarke ...

 

Zadnje čase sva naletela po naključju (ali pa ne) na krasno predavateljico karmične diagnostike in ostalih povezanih zadev .. Vsakič, ko sva tam, dobiva en malo drugačen pogled ...

 

Mislim, da si pisala, da bereš knjigo (sedaj ne najdem tistega posta). Lani sem skoraj istočasno brala Ogorevčevo Karmično diagnostiko in Srečal sem svojo družino od Christiana Gostečnika. Se mi zdi, da obe knjigi želita povedati isto, vendar na popolnoma drugačen način. Kot sem prvo požrla, mi je druga šla počasneje od rok in nisem prebrala cele.

Bi pa priporočala vsakemu, se ti marsikaj odprehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Aliana]

Ne poznam, hvala, je na seznamu za knjižnico drug teden.

 

Karmično sem morda enkrat že preletela, pa mi ni potegnila .. zdajle, po dveh debatah s tole bejbo, sem jo čisto drugače brala .. nasploh imam trenutno v lajfu očitno pravo smer, ker se mi taka nora naključja dogajajo, da se samo še smejim

[butl]

Dons je bla žena pri eni kolegici, ki je pazla svojo 3 leta staro vnučko, ki je mela povezane prste na eni rokci, ker je medtem, ko je oči kuhal nekej, s prstki pritisnila na žarečo ploščo. Ko jo je žena vprašala, če jo fest boli, ji je malčica odvrnila "še bom dala roko gor".

Mislm, men je kr slab ratal, ko mi je žena to povedala.

Žena jo je hotla vprašat, zakva bo to nardila, pa jo je babica prehitela, češ, da tamala rab pozornost. Ko je žena malčico vprašala, kolk je stara, ji je rekla, da pet let, ker pet let ma njen bratec in o teh petih letih se skoz govori in njegov rd je bil cel praznik prej in pol in bil je sila pomemben /tko njena babica/ in k maš pet let si v središču pozornosti in si sila pomemben...zato ma ona pet let...ker tud ona želi bit v središču /tko jst/. Prav babica, da sta oba vnučka neobvladljiva, ko sta skupaj, če je en sam, je pa mal manj neobvladljiv. Je rekla žena, da ji je v tistem kratkem času dvakrat /pr sladkarijah in copatkih/ postavla mejo /pol k babice ni šmirglala/ na način kt žena zna, kar je melo za posledico, da malčica žene ni pustila domov in je jokala, k je šla, babica pa ni mogla verjet.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Iknee]

Dons je bla žena pri eni kolegici, ki je pazla svojo 3 leta staro vnučko, ki je mela povezane prste na eni rokci, ker je medtem, ko je oči kuhal nekej, s prstki pritisnila na žarečo ploščo. Ko jo je žena vprašala, če jo fest boli, ji je malčica odvrnila "še bom dala roko gor".

Mislm, men je kr slab ratal, ko mi je žena to povedala.

Žena jo je hotla vprašat, zakva bo to nardila, pa jo je babica prehitela, češ, da tamala rab pozornost. Ko je žena malčico vprašala, kolk je stara, ji je rekla, da pet let, ker pet let ma njen bratec in o teh petih letih se skoz govori in njegov rd je bil cel praznik prej in pol in bil je sila pomemben /tko njena babica/ in k maš pet let si v središču pozornosti in si sila pomemben...zato ma ona pet let...ker tud ona želi bit v središču /tko jst/. Prav babica, da sta oba vnučka neobvladljiva, ko sta skupaj, če je en sam, je pa mal manj neobvladljiv. Je rekla žena, da ji je v tistem kratkem času dvakrat /pr sladkarijah in copatkih/ postavla mejo /pol k babice ni šmirglala/ na način kt žena zna, kar je melo za posledico, da malčica žene ni pustila domov in je jokala, k je šla, babica pa ni mogla verjet.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Otroci rabijo meje kot kruh in ljubezen. Brez mej se počutijo izgubljene v vesolju in prestrašene, ne morejo začutiti Drugega in Sebe kot ločeni bitji. To se potem kaže kot neznosno vedenje, ker poskušajo odrasle prisiliti k temu, da bi jim končno že enkrat začeli postavljati meje. Tvoja žena je to očitno naredila prav: z ljubeznijo, ampak jasno in odločno. Starši, ki ne postavljajo mej (pogosto v usodni zmoti, da otroci potrebujejo svobodo), spravljajo otroke v stisko, ko jim otroci z zares neznosnim vedenjem zrastejo čez glavo, pa se ne morejo več obvladati in iz preveč prijaznih, popustljivih ljudi se v hipu in nekontrolirano sprevržejo v besne, kričeče, nore posameznike. Potem jim je žal za izpad in v navalu slabe vesti spet popuščajo in pretiravajo s pozornostjo. Posledica je zgoraj opisano obnašanje otrok in tudi pozitivna reakcija: deklič si je očitno oddahnil in se končno lahko počutil varnega ob topli in mirni, a hkrati odločni osebi in jasnih mejah.

[aboyanasanna]

http://www4.slikomat.com/13/0330/j3i-DSCN09.jpg

 

Vsem skupaj!!!!!

[Iknee]

 

V praksi potrdiš prvorojencu njegovo mesto v družini preprosto in dobesedno tako, da je prvi med sorojenci.

 

Iknee kje si bila nekaj vec kot 30 let nazaj, ko sem jaz bila otrok prvorojenec??? Jaz sem od vsega pokasirala skoraj 90% skrb za moja 10 in 11 let mlajsa brata in sestro, ker sem pac bila big sister in sem ju morala povsod vzeti s seboj. Skoraj nikoli nisem mogla it sama k svojim prijateljem, pac pa vzeti oba malcka s seboj. Pa ne da bi mi moja mami zelela kaj slabega, ampak je bil pac tak splet okoliscin. Jaz imam sicer eno malcico in bo pri tem tudi ostalo, ampak se s temle pogledom nikakor ne strinjam. A samo zato, ker se rodis prvi, se ti postreze prvemu, se te oblece prvega, se ti posveti kot prvemu in to vedno? Se mi zdi nekako neposteno. Ce bi imela vec kot enega malcka, bi zavestno poskusala po razlicnem vrstnem redu poskrbeti zanje, ze tako je nemogoce biti pravicen in vsem dati priblizno enako, vedno bodo otroci rekli, da starsi delajo razlike, pa ce se se tako trudis, da ne bi, da bi pa kar zavestno priviligirala nekoga, ki zaradi objektivnih razlogov ne potrebuje posebne pozornosti (npr. bolezen ali kaksna druga tezka situacija) pa jaz ne bi. Ampak kot pravijo, ni univerzalnega recepta za vzgojo in pomembno je, da karkoli pocnes, poskusas opazovati ce to pri tvojih otrcih deluje ali ne.

 

 

Meni osebno se biti stars zdi dalec najzahtevnejsi poklic. Por drobnogledom si 24ur na dan, ni pomembno samo kaj skusas vzgojiti z besedami, dosti vecji ucinek ima to, kaj ti sam pocnes, ali z drugimi besedami, ti lahko poskusis ucit nekaj, tvoja dejanja bodo imela pa dosti vecji ucinek in ce so besede in dejanja razlicna, bo problem. In mislim tudi, da je utvara, da kot stars ne bos naredil nobene napake, mislim da, ne glede na to, kako zelo ljubis svojega otroka, koliko se mu posvecas, koliko razmisljas in studiras o vzgoji, zagotovo naredis kaj, kar bo kasneje prtljaga otroku in na cemer bo moral delat. Razlog se mi zdi v tem, da je starsevstvo najbolj kompleksna ´sluzba´ in pa, da je vsak otrok druhacen in da univerzalnih recpetov ni. Je pa zagotovo tudi vloga, ki ti prinese ogromno srece in zadovoljstva.

 

 

Vrstni red v družini pravzaprav ni noben privilegij, saj je za vse poskrbljeno tako, kot to potrebujejo, sploh če starejši potem, ko je zanj poskrbljeno, sodeluje pri mlajših. In nikjer nisem napisala, da starejšemu otroku pripada posebna pozornost, v resnici je zaradi preprostega dejstva, da mlajši otrok potrebuje več direktne, neposredno opazne pozornosti to v praksi ravno obratno, vsaj s stališča večjega otroka. Vrstni red to vsaj malo ublaži in da starejšemu otroku potrditev in občutek varnosti, ki ju potrebuje, ker je čist objektivno in tudi čustveno bolj obremenjen.

Mislim pa tudi, da smo namesto nekaj preprostih pravil + zdrave pameti + intuicije iz vzgoje naredili neko blazno zahtevno reč, ki starše po nepotrebnem obremenjuje in jim nonstop nabija slabo vest, otroci pa od tega nimajo nič, kvečjemu razvajenost in zbeganost. Ne, v resnici ni nič bolj zahtevna in kompleksna kot življenje samo, mi smo tisti, ki iz preprostih, naravnih stvari delamo nekaj strašno zahtevnega in kompliciranega. Po nepotrebnem.

[butl]

Vrstni red v družini pravzaprav ni noben privilegij, saj je za vse poskrbljeno tako, kot to potrebujejo, sploh če starejši potem, ko je zanj poskrbljeno, sodeluje pri mlajših. In nikjer nisem napisala, da starejšemu otroku pripada posebna pozornost, v resnici je zaradi preprostega dejstva, da mlajši otrok potrebuje več direktne, neposredno opazne pozornosti to v praksi ravno obratno, vsaj s stališča večjega otroka. Vrstni red to vsaj malo ublaži in da starejšemu otroku potrditev in občutek varnosti, ki ju potrebuje, ker je čist objektivno in tudi čustveno bolj obremenjen.

Mislim pa tudi, da smo namesto nekaj preprostih pravil + zdrave pameti + intuicije iz vzgoje naredili neko blazno zahtevno reč, ki starše po nepotrebnem obremenjuje in jim nonstop nabija slabo vest, otroci pa od tega nimajo nič, kvečjemu razvajenost in zbeganost. Ne, v resnici ni nič bolj zahtevna in kompleksna kot življenje samo, mi smo tisti, ki iz preprostih, naravnih stvari delamo nekaj strašno zahtevnega in kompliciranega. Po nepotrebnem.

 

Hehe...tud jst nisem nikjer napisal, da je merkanje mlajšega /da bi dobil potrebno pozornost, vrednost/ dolžnost starejšega, pa so bli kuj komentarji, kako jim je to težko padlo, ko so bli otroc. In majo čist prou. Merkanje otrok je obveznost staršev, ne pa starejših /al pa kterihkol/ otrok. Nisem bil dost precizen.

Enako, kot so te razumel eni, ki so drugi v liniji, sem te zastopu tud jst, ko si opisovala hierarhijo v družinah z večimi otroci. Se mi zdi, da tud nisi dobr razložila.

 

No, s tem, kar si pa tle napisala, češ kako je vzgoja pisofkejk in ne potrebuje nobenga znanja, se pa jst ne strinjam in tud tole zanašanje na intuicijo je čist precenjeno, da ne rečem, zlo velikrat škodljivo za otroke. Zakaj? Ker je ta intuicija pravzaprav skupek podzavestnih odzivov in je seveda fajn, če so vzorci, ki jo poganjajo, dobri, zdravi. Če pa niso /in mal jih je, ki majo dobre vzorce/, so pač škodljivi. Ja, je potrebno veliko znanja, predvsem takega, ki ti omogoča spoznavanje sebe in svojih porivov za karkol že in tud znanja, kako razni porivi vplivajo na otroka in njego razvoj, pa še to je velikrat premal, ker itak je vsak otrok drgačen in je pr vsakem posebej treba marsikaj v svojem znanju in vedenju prevetrit, prevrednotit, zamenjat, dodat.

Noben starš ni idealen in tud ne more bit. To je dejstvo. Jemat vzgojo z levo roko in se zanašat na intuicijo in na to, da ti je s tem, ko postaneš oče al pa mama, podarjeno tud vedenje, kako vzojit svojga otroka v zadovoljnega, samozavestnega, odgovornega, sočutnega odraslega, je pa premal. V takem primeru bomo vzgojil otroka tako, kot smo bli vzgajan mi...pa naj bo to dobr al pa ne. Ker samo tko znamo, ker nam je samo to poznano.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Pujsita]

Vrstni red v družini pravzaprav ni noben privilegij, saj je za vse poskrbljeno tako, kot to potrebujejo, sploh če starejši potem, ko je zanj poskrbljeno, sodeluje pri mlajših. In nikjer nisem napisala, da starejšemu otroku pripada posebna pozornost, v resnici je zaradi preprostega dejstva, da mlajši otrok potrebuje več direktne, neposredno opazne pozornosti to v praksi ravno obratno, vsaj s stališča večjega otroka. Vrstni red to vsaj malo ublaži in da starejšemu otroku potrditev in občutek varnosti, ki ju potrebuje, ker je čist objektivno in tudi čustveno bolj obremenjen.

Mislim pa tudi, da smo namesto nekaj preprostih pravil + zdrave pameti + intuicije iz vzgoje naredili neko blazno zahtevno reč, ki starše po nepotrebnem obremenjuje in jim nonstop nabija slabo vest, otroci pa od tega nimajo nič, kvečjemu razvajenost in zbeganost. Ne, v resnici ni nič bolj zahtevna in kompleksna kot življenje samo, mi smo tisti, ki iz preprostih, naravnih stvari delamo nekaj strašno zahtevnega in kompliciranega. Po nepotrebnem.

S tole razlago vse skupaj razumem drugace, kot tvoj prejsnji post na to temo. Na temo skrb ali ´pomoc´ pri skrbi za mlajse bratce in sestrice pa se vedno menim, da se starsi odlocijo za otroke, ne ta starejsi otroci in naj zato zanje tudi poskrbijo, sodelovanje starejsih otrok pa naj bo dobesedno samo sodelovanje, ne pa da sodelujejo starsi...

[Pico Della Mirandola]

Naj mi nekdo pove, kako ste froca odvadili od dude?

prosim da naj bo to tisti, ki je imel sorodne težave in ne tisti, ki se bo prišel hvalit kako pa da je njena Kunigunda že pr treh mesecih plunila dudo iz ust in rekla, Tole bomo meli zdej en sestank.

[anne]

 

.... predvsem pa, si se vprašal kaj duda pomeni oz. kaj daje otroku?

 

*********************************

 

Tamala, ki sem jo pazila v Angliji, je imela dudo še pri petih letih in pol. Jaz na primer, sem dolgo spala s prstom.

Veš, točno to se jaz sprašujem. Zdaj gre samo za moje teoretiziranje, ampak kar vidim pri mamicah okoli sebe je, da dudo dajo otroku v usta takoj, ko malo zajoka. Jaz sem torej opazila, da je duda neke vrste mašilo/tolažba za otrokov jok, s katerim želi povedati, da mu nekaj ne ustreza. Iz tega lahko sklepam, da otrok dudo dobi kot tolažbo, ko bi potreboval kaj drugega. Torej kot se ti sprašuješ - kaj dejansko v teh primerih pomeni duda otroku? Ali gre za nadomestilo za pozornost staršev?

 

Ampak, kot pravim, gre za moje filozofsko razmišljanje, nepodprto s kakšnimi pametnimi praktičnimi izkušnjami ali teoretičnimi strokovnimi izsledkihttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Vprašajte me čez nekaj časa, če/ko...... bom mogoče bolj pametnahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Pico, od nekaterih prijateljev sem slišala, da so bili izgovori ala "dedek mraz jo je odnesel", "zdaj si že velik/a in je ne potrebuješ več", mislim pa, da so eni poskusili tudi ob neki spremembi, ko je otrok šel na dopust ali prišel z dopusta oziroma pričel spati v svoji sobi (čeprav če je to sprememba, ki otroku povzroči nek šok, potem je to, da mu istočasno odvzameš dudo, najbrž še huje). Ampak, beri prejšnji odstavekhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/azzangel.gif

[Silvija]

Zdaj bomo zafilozofirali okrog dude http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . Našima mulcema je odnesla dudo oziroma flaško (mlajši ni hotel dude) kar muca http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png . V starosti tam ene dve in pol leti, ka pa vem, ko se mi je zazdelo, da ni več nujno potrebno, sem pri sebi sprejela odločitev, da je dovolj. Ko sta začutila mojo odločitev, da nisem več kolebala, sta tudi onadva to sprejela. Seveda, ene dva dneva je bilo še malo krize, sploh pri mlajšem, sem že skoraj popustila, ker se mi je smilil.

 

Ravnokar sem prišla na idejo, izmisli si kakšno zgodbico, podobno muci copatarici. Torej o muci "dudarici", ali pa o škratovi gospe, ki zbira dudice za male škratke, ker v gozdu jih seveda ne izdelujejo. Tako prijazni otroci pomagajo škratovim dojenčkom http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif

[Pico Della Mirandola]

Zakaj bi odvajali od dude?

Zakaj mora biti opuščanje dude časovno omejeno kot sprejemljivo?

 

.... predvsem pa, si se vprašal kaj duda pomeni oz. kaj daje otroku?

 

 

*********************************

 

Tamala, ki sem jo pazila v Angliji, je imela dudo še pri petih letih in pol. Jaz na primer, sem dolgo spala s prstom.

Mene duda osebno ne moti. Clo luštkana so deca z dudo v ustih. Problem pa je, da opažam, da moja starejša govori vedno bolj nerazločno. Pri dveh letih je govorila precej bolj razločno kot to počne sedaj, ko je pol leta starejša. Zato se, upravičeno bojim, da ji duda dejansko povzroča malformacijo čeljusti oziroma zobkov..

Edina opcija je da se skoz pači, zobozdravnika ima šele novembra..

Zobozdravniki pa itak, so iber proti dudam.

[mayita]

duda pri petih letih je too much kot planičke,to pomeni da otrok nima čustvene zasigurancije in grda razvada ker starši niso imeli volje da bi to opustili.tak otrok se bo težko vključil v družbo in je v razcepu s samim sabo,ker točno ve da drugi otroci tega ne uporabljajo več ne razume pa zakaj on še to uporablja...

drugače pa mislim da duda ne more glih vplivat na govor saj jenima skozi v ustih.

dudo ponavadi rabijo mali otroci ker imajo prirejeno to sesanje ponavadi imajo dudo raje otroci ki niso dojeni kot dojeni otroci.samo tko duda je na začetku pripomoček mamicam da se spočijejo od otroka in to bi tudi moralo ostati na pa da pride v neko razvado."otroci so luštni ko imajo dudo" kakšna izjava je to? če nekaj nima pomena je brez veze uporabljat.drugače otroke delamo čustvene invalide.

pri otroku je treba biti dosledenj in ne popuščat ker pol nimajo čustvene zasigurancije ne je ne in ja je ja

[butl]

če nekaj nima pomena je brez veze uporabljat.drugače otroke delamo čustvene invalide.

 

Mah, kva pa vem. Praviš da če nekaj nima pomena. Po čigavem merilu pa? Če po starševem, pol je treba ukint ne sam dudo, tud medvedka za spanje, pa odejico, pa podobne, otrokom fest pomembne stvari al pa obrede. Jst blj verjamem, da otroka spreminjamo v čustvenega invalida z nepostavljanjem meja in neupoštevanjem otroka. Vzet mu dudlo kr tko /sploh če jo ma sam takrat, ko je zaspan/ ni postavljanje meje, ampak uveljavljanje svoje moči ne glede na to, kva dudla otroku pomen.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[domoljubka]

Mene duda osebno ne moti. Clo luštkana so deca z dudo v ustih. Problem pa je, da opažam, da moja starejša govori vedno bolj nerazločno. Pri dveh letih je govorila precej bolj razločno kot to počne sedaj, ko je pol leta starejša. Zato se, upravičeno bojim, da ji duda dejansko povzroča malformacijo čeljusti oziroma zobkov..

Edina opcija je da se skoz pači, zobozdravnika ima šele novembra..

Zobozdravniki pa itak, so iber proti dudam.

 

...Oj Pico....

Mal preletela temo o kateri je govora....pa sem istega pomisleka kot ti....

Otroci, ki se že začenjajo govorno izražat...pa to počno z dudo v ustih...dostikrat sproti razvijejo nerazločen govor s sešljanjem ...in tudi čeljust se pri tem , če dudo pretirano uporabljajo ne razvija pravilno....

 

Pri nas dude nismo imeli..

Je bil pa palček na rokici nekaj časa bolj aktualen...

Ampak flaške za pit na dudo za čaj smo pa imeli http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif ...in se jo je lepo navadila zamenjat za tisto flaško s pitnikom na luknjice...malo kasneje pa še na kozarec ...

Tako, da se spomnim postopka navajnja na to ....nekje pri 15 mesecih...

 

Smo najprej en špas naredili , da smo se res eno zgodbico izmislili kar sproti o novi flaški ...napokali v krog nekaj igračk (medote, zajkote, dojenčke, pupike )...pa se igrali skozi zgodbico v kateri so vi člani hoteli piti točno iz te drugačne flaške na luknjice ali iz kozarčka ...

Seveda je point v tem , da se otroček skozi igro želi pridružiti in bit član te zgodbice ...pa se postopoma navadi drugačnih oblik , povezovanj z dogodki...

Je Anne kar prav povedala...da je potrebno odkriti razlog...zakaj jo v tistem trenutku išče, potrebuje...

(Tolažba zaradi česa, žejna , lačna,objemček, pozornost, strahek....ali zgolj navajenost )...

 

Da skrajšam ...nasvetov raznoraznih kukr češ...če res želiš odvaditi otroka od dude...če je to zaradi česa res potrebno...bi ti svetovala čez igro in zgodbice...

Je pa zato dobro imeti kaj več časa (vikendi, prazniki) na voljo ....pa ponavljat večkrat...pa gre...

Bo že kakšna upalila ni vrag...pa se bo odvadila....

...Vidim pa mogoče še en problemček v tem...da bo tvoja mlajša še vedno uporabljala dudiko...pa potem starejša ne bo tako dovzetna za spremembe..

Zato mogoče ni odveč razmišljati tud o tem kako bi se dalo ulovit dve muhi na en mah...

 

Sama menim, da dude sploh niso potrebne...zato je fajn , če dudo starši otrokom že od začetka niti ne ponujajo...

Pri nas je šlo brez nje..(Morda tudi zaradi drugačnih problemčkov...ampak se je lepo videlo, da ni nujni del otroške opreme...)

[Pico Della Mirandola]

duda pri petih letih je too much kot planičke,to pomeni da otrok nima čustvene zasigurancije in grda razvada ker starši niso imeli volje da bi to opustili.tak otrok se bo težko vključil v družbo in je v razcepu s samim sabo,ker točno ve da drugi otroci tega ne uporabljajo več ne razume pa zakaj on še to uporablja...

drugače pa mislim da duda ne more glih vplivat na govor saj jenima skozi v ustih.

dudo ponavadi rabijo mali otroci ker imajo prirejeno to sesanje ponavadi imajo dudo raje otroci ki niso dojeni kot dojeni otroci.samo tko duda je na začetku pripomoček mamicam da se spočijejo od otroka in to bi tudi moralo ostati na pa da pride v neko razvado."otroci so luštni ko imajo dudo" kakšna izjava je to? če nekaj nima pomena je brez veze uporabljat.drugače otroke delamo čustvene invalide.

pri otroku je treba biti dosledenj in ne popuščat ker pol nimajo čustvene zasigurancije ne je ne in ja je ja

Bom uporabil rek nekoč aktivnega vrhovnega člana tega foruma " Ubogi tvoji otroci" Oziroma , hvalabogu, da se nisem rodil, taki materi kot si ti.

Zakaj?

Zato, ker si ravno ti čustveni invalid, brez čustvene inteligence, oziroma se opravičujem iskreno, ne vem , če to si, toda kažeš vse znake, da človek lahk sklepa o tovrstni diagnozi.

 

Duda in plenice so lahko tudi razvada, bi pa rad videl tebe, brez pomoči starih staršev, in razliko med prvim in drugim otrokom nepolnih 13 mesecev... Kako boš vzgajala prvega na kahlo in na to da se dude ne sme imet.

[Pico Della Mirandola]

...Oj Pico....

Mal preletela temo o kateri je govora....pa sem istega pomisleka kot ti....

Otroci, ki se že začenjajo govorno izražat...pa to počno z dudo v ustih...dostikrat sproti razvijejo nerazločen govor s sešljanjem ...in tudi čeljust se pri tem , če dudo pretirano uporabljajo ne razvija pravilno....

 

Pri nas dude nismo imeli..

Je bil pa palček na rokici nekaj časa bolj aktualen...

Ampak flaške za pit na dudo za čaj smo pa imeli http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif ...in se jo je lepo navadila zamenjat za tisto flaško s pitnikom na luknjice...malo kasneje pa še na kozarec ...

Tako, da se spomnim postopka navajnja na to ....nekje pri 15 mesecih...

 

Smo najprej en špas naredili , da smo se res eno zgodbico izmislili kar sproti o novi flaški ...napokali v krog nekaj igračk (medote, zajkote, dojenčke, pupike )...pa se igrali skozi zgodbico v kateri so vi člani hoteli piti točno iz te drugačne flaške na luknjice ali iz kozarčka ...

Seveda je point v tem , da se otroček skozi igro želi pridružiti in bit član te zgodbice ...pa se postopoma navadi drugačnih oblik , povezovanj z dogodki...

Je Anne kar prav povedala...da je potrebno odkriti razlog...zakaj jo v tistem trenutku išče, potrebuje...

(Tolažba zaradi česa, žejna , lačna,objemček, pozornost, strahek....ali zgolj navajenost )...

 

Da skrajšam ...nasvetov raznoraznih kukr češ...če res želiš odvaditi otroka od dude...če je to zaradi česa res potrebno...bi ti svetovala čez igro in zgodbice...

Je pa zato dobro imeti kaj več časa (vikendi, prazniki) na voljo ....pa ponavljat večkrat...pa gre...

Bo že kakšna upalila ni vrag...pa se bo odvadila....

...Vidim pa mogoče še en problemček v tem...da bo tvoja mlajša še vedno uporabljala dudiko...pa potem starejša ne bo tako dovzetna za spremembe..

Zato mogoče ni odveč razmišljati tud o tem kako bi se dalo ulovit dve muhi na en mah...

 

Sama menim, da dude sploh niso potrebne...zato je fajn , če dudo starši otrokom že od začetka niti ne ponujajo...

Pri nas je šlo brez nje..(Morda tudi zaradi drugačnih problemčkov...ampak se je lepo videlo, da ni nujni del otroške opreme...)

Tolažba predvidevam, v vrtcu jo ne uporablja, toda takoj ko pride iz vrtca je duda imperativ. Kot sem že zgoraj napisal, je problem tudi ta ker jo ima mlajša sestra in so dude in plenice pač še zmeraj v uporabi.

Lahko si predstavljaš, kako je dajat dva otroka spat in kaj bi se zgodilo, če bi vztrajal pri "duda NE"..

Pač mislim da je kr neki objektivnih razlogov, da se pač odvajanja dudanja in plenic ne moremo lotiti na pragmatični ajn rajh ajn folk ajn firer način ala Vesna Godina.

[domoljubka]

Tolažba predvidevam, v vrtcu jo ne uporablja, toda takoj ko pride iz vrtca je duda imperativ. Kot sem že zgoraj napisal, je problem tudi ta ker jo ima mlajša sestra in so dude in plenice pač še zmeraj v uporabi.

Lahko si predstavljaš, kako je dajat dva otroka spat in kaj bi se zgodilo, če bi vztrajal pri "duda NE"..

Pač mislim da je kr neki objektivnih razlogov, da se pač odvajanja dudanja in plenic ne moremo lotiti na pragmatični ajn rajh ajn folk ajn firer način ala Vesna Godina.

 

...Ma ja ...sej otroci so danes zmbombandirani s tempom odraslih...morajo non stop šaltati trenutke s svetlobno hitrostjo...težko zanje...težko za starše...

Pa sej ni neke panike...da to odvajanje mora biti takojšnje ...bo že počasi....

 

Mogoče za začetek lahko rečeš, ko ti hčer kaj pravi z dudiko v ustih; "A lahko prosim daš dudiko ven pa mi ponoviš kaj si mi povedala...veš, te nekako ne razumem, če jo imaš notri ?"....(Pri tem se valjda lahko še mal pohecaš, pa si še sam nekaj vtakneš v usta in ji govoriš, da bo opazila razliko ..bo hec za oba)http://www.cheesebuerger.de/images/more/bigs/a122.gif

Itak , da ne na firer komando... s tem povzročiš lahko več škode in nemirnega stanja, ki nikomur ne bi koristil...

 

Uživajte kar se da ...čim bolj z veseljem...veliko crtlanja in objemčkov... je privilegij tega obdobja ....