Skoči na vsebino

Vzgoja otrok


Marsa

Recommended Posts

Zanima me kakšne imate kej izkušnje z vzgojiteljicami v vrtcih. V zadnjem tednu sem bila priča kr mal neprijetni situaciji. Pred parimi dnevi s pikico ravno odhajava iz vrtca, ko vidim, da se ena vzgojiteljica (iz druge skupine) dere na enga otroka, kot, da to ni dovolj ga je potem še poimenovala z eno neprimerno besedo (žal se je ne spomnim), nekaj v smislu, kot, da je blesav oz. bedak. Men tak način komunikacije res ni na mestu, sploh pa otroku kaj tega rečt, da bo na koncu res verjel, da je to kar mu pravi, da je. Ne glede kaj je naredil. Sej veste to kar dajemo to dobimo in to kar nam v otroštvu govorijo, da smo potem dejansko mislimo, da smo (grrrrrrr mi gredo kr kocine pokonci, ko etiketiramo ljudi): Tud sama nisem nek vzor vzgoje, se moram dostikrat v jezik ugriznit.

In to vzgojiteljico naj bi od septembra dalje imela ravno moja pikica. Vem, da iz mene govori zaščitniška mama pa vendar ne vem izgleda, da res včasih ne živim v realnem svetu ali kako, da od vzgojiteljev pričakujem strpnost in s tem primeren način komunikacije.

Pazi, da se ne ujameš v past, da so vse učitelji krivi in tvoj otrok angel, ki zna imet hude posledice, kasneje v osnovni in še kasneje v srednji šoli..

Mi imamo tamali v vrtcu s koncesijo, vzgojiteljice prejšnje in sedanje, so vsaj kar se mene tiče profesionalne. Mojo taščico pa zaboli srce, kadar vidijo povzdignjen glas ali bognedaj kako bl trdo besedo.. medtem ko recimo sama, ločuje svoji dve vnukinji po temu kira je boljša in slabša.

jaz se v delo vzgojiteljev ne vtikujem, dokler ne bom videl poškodb na telesu ali duševnih, dokler bodo otroci veseli hodili v vrtec in dokler bom doma opažal napredek v socializaciji...

vtis, ki si ga delamo kot površni opazovalci brez vedenja o ozadju zna bit docela zgrešen..

 

na žalost ga zelo pogosto zlorabljamo tudi kasneje.

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zanima me kakšne imate kej izkušnje z vzgojiteljicami v vrtcih. V zadnjem tednu sem bila priča kr mal neprijetni situaciji. Pred parimi dnevi s pikico ravno odhajava iz vrtca, ko vidim, da se ena vzgojiteljica (iz druge skupine) dere na enga otroka, kot, da to ni dovolj ga je potem še poimenovala z eno neprimerno besedo (žal se je ne spomnim), nekaj v smislu, kot, da je blesav oz. bedak. Men tak način komunikacije res ni na mestu, sploh pa otroku kaj tega rečt, da bo na koncu res verjel, da je to kar mu pravi, da je. Ne glede kaj je naredil. Sej veste to kar dajemo to dobimo in to kar nam v otroštvu govorijo, da smo potem dejansko mislimo, da smo (grrrrrrr mi gredo kr kocine pokonci, ko etiketiramo ljudi): Tud sama nisem nek vzor vzgoje, se moram dostikrat v jezik ugriznit.

In to vzgojiteljico naj bi od septembra dalje imela ravno moja pikica. Vem, da iz mene govori zaščitniška mama pa vendar ne vem izgleda, da res včasih ne živim v realnem svetu ali kako, da od vzgojiteljev pričakujem strpnost in s tem primeren način komunikacije.

 

 

Ma nič zaščitniška, jaz nisem hotela biti zaščitniška, pa nisem takoj priletela v podobnem incidentu (sem bila malo bolj daleč), ko je vzgojiteljica (iz druge skupine sicer) povzdignila glas nad neko deklico, delno pa tudi nad mojo hčerko. In sem reševala situacijo naknadno, se pogovorila na dolgo z vzgojiteljico, razložila hčerki, da to ni bilo prav, da tudi v prihodnje ne smejo tega delati. Mislim, da je kljub temu zaleglo, da je bila moja starejša pomirjena, smo zdaj tudi vsi v dobrih odnosih, samo sem pa naredila napako, ker nisem reagirala takoj. Jaz imam blazen strah, da bom preveč ščitila otroke, da se ne bodo naučili postaviti zase, ampak sem že iz par situacij razbrala, da otrokom v določenih situacijah ogromno pomeni, da so starši na njihovi strani. Da moram pač znat instinktivno razbrat, kdaj je moje vmešavanje potrebno. V tistem primeru je bila reakcija vzgojiteljice neprimerna, sem sicer razumela njen motiv, samo je mojo hčerko tudi prizadelo, ker ni bila kriva.

 

 

Sicer je pa moja izkušnja ta, da so med vzgojiteljicami v vrtcih ogromne razlike. Mi smo imeli prvi dve leti srečo, da je imela starejša res krasni vzgojiteljici, boljših si ne bi mogla želeti. zdaj pa - kakor naletimo. Mlajši ima zdaj eno starejšo vzgojiteljico, ki je čudovita in prav vidim, koliko mu pomeni, ostale, ki se menjavajo so pa bolj tako, nekatere bolj čustveno hladne, niso ravno ideal vzgojiteljice. Sicer je pa tako, veliko bolj pomembno je, kaj otrok doživlja doma (kot je rekla Cookie), če je dobro opremljen, stresne situacije drugje lažje preživlja. Samo preveč stresno pa vseeno ne sme biti.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

mi imamo v privat varstvu in sem NADzadovoljna. Slej ko prej pa bo prišel v javni sistem varstva, če prej ne, pa pred vstopom v šolo.

Vsekakor bom pozorna na morebitne odklone, kako ukrepat, se bom odločala sproti.

 

Mogoče si videla zgodbo od sredine dalje (in ne, kaj je bilo prej), mogoče to poimenovanje ne bo imelo usodnega vpliva na tega otroka (ljudje smo si različni - mene npr. so bolj dotolkle etikete familije, kot enih xy psiho vzgojiteljic). Mogoče pa se motim.

 

Dejansko vem, da nisem videla celotne situacije, zato tudi ne morem rečt točno kaj je bilo...ni me tok zmotilo to dretje ampak način komunikacije...pač nekomu dati etiketo butca ipd...je pa res, da ne vem kako bo na tega otroka to vplivalo vendar od tistih 12 ali 14 v skupin (če se pač z vsemi tako pogovarja...kar je velika možnost) se katerega od njih sigurno dotakne oz. vpliva nanj...

 

Pazi, da se ne ujameš v past, da so vse učitelji krivi in tvoj otrok angel, ki zna imet hude posledice, kasneje v osnovni in še kasneje v srednji šoli..

Mi imamo tamali v vrtcu s koncesijo, vzgojiteljice prejšnje in sedanje, so vsaj kar se mene tiče profesionalne. Mojo taščico pa zaboli srce, kadar vidijo povzdignjen glas ali bognedaj kako bl trdo besedo.. medtem ko recimo sama, ločuje svoji dve vnukinji po temu kira je boljša in slabša.

jaz se v delo vzgojiteljev ne vtikujem, dokler ne bom videl poškodb na telesu ali duševnih, dokler bodo otroci veseli hodili v vrtec in dokler bom doma opažal napredek v socializaciji...

vtis, ki si ga delamo kot površni opazovalci brez vedenja o ozadju zna bit docela zgrešen..

 

na žalost ga zelo pogosto zlorabljamo tudi kasneje.

 

Kaj pa vem..se mi zdi, da sem precej realna in da hitro vidim česa je moj otrok sposoben (za enkrat...nikoli se ne ve). Sem pa drugače precej stroga in sama večkrat dvignem glas tko, da mi je to nekaj normalnega, vendar seveda kako to narediš in kaj rečeš je precej pomembno. Drugače se pa popolnoma strinjam, da z odnosom vsi drugi so krivi, ne pridemo nikamor...bi ji naredila več škode kot koristi. Se pa sprašujem koliko sem sposobna prenest oz kje je meja, da ne pretiravam. Oh veš kok sem danes hvaležna svojim strašem, ker nikoli nista delal takšnih razlik. Mislim, da tudi sama ne bom (sploh to kdo je boljši in slabši http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png)

Ja točno tko, tud pr men je padla odločitev, da ne bom neki v naprej preveč paniko zganjala ampak bom pač mal bolj pozorna in bom ukrepala le, če bom opazila kakšno razliko pri njej.

 

Ma nič zaščitniška, jaz nisem hotela biti zaščitniška, pa nisem takoj priletela v podobnem incidentu (sem bila malo bolj daleč), ko je vzgojiteljica (iz druge skupine sicer) povzdignila glas nad neko deklico, delno pa tudi nad mojo hčerko. In sem reševala situacijo naknadno, se pogovorila na dolgo z vzgojiteljico, razložila hčerki, da to ni bilo prav, da tudi v prihodnje ne smejo tega delati. Mislim, da je kljub temu zaleglo, da je bila moja starejša pomirjena, smo zdaj tudi vsi v dobrih odnosih, samo sem pa naredila napako, ker nisem reagirala takoj. Jaz imam blazen strah, da bom preveč ščitila otroke, da se ne bodo naučili postaviti zase, ampak sem že iz par situacij razbrala, da otrokom v določenih situacijah ogromno pomeni, da so starši na njihovi strani. Da moram pač znat instinktivno razbrat, kdaj je moje vmešavanje potrebno. V tistem primeru je bila reakcija vzgojiteljice neprimerna, sem sicer razumela njen motiv, samo je mojo hčerko tudi prizadelo, ker ni bila kriva.

 

 

Sicer je pa moja izkušnja ta, da so med vzgojiteljicami v vrtcih ogromne razlike. Mi smo imeli prvi dve leti srečo, da je imela starejša res krasni vzgojiteljici, boljših si ne bi mogla želeti. zdaj pa - kakor naletimo. Mlajši ima zdaj eno starejšo vzgojiteljico, ki je čudovita in prav vidim, koliko mu pomeni, ostale, ki se menjavajo so pa bolj tako, nekatere bolj čustveno hladne, niso ravno ideal vzgojiteljice. Sicer je pa tako, veliko bolj pomembno je, kaj otrok doživlja doma (kot je rekla Cookie), če je dobro opremljen, stresne situacije drugje lažje preživlja. Samo preveč stresno pa vseeno ne sme biti.

 

Hm ja tud jaz imam ta strah, ker včasih preveč hitro odregiram in s tem lahko sam njej škodim. Sem res čist na novem teritoriju in se še lovim tko, da mi vsako vaše mnenje ful pomaga. Npr en primer, smo bili zadnjič na enem pikniku, kjer je bila ena res mal bol divja punčka in ko se je moja peljala na poganjalčku jo je dobesedno udarla po glavi in kr grobo odrinla, ker se je pač hotla ona vozit. Otrok pač (kakor je bilo videt se je tega naučila od očeta, ker jo je tud parkrat grobo prijel in kregal). Sicer je zraven posegla potem punčkina mama. Sem pa v tistem trenutku opazovala mojo pikico in sebe, ker en del mene je hotu kr tja, ker sem videla, da je bila zmedena, sam sem pustila, da se uredi kot se pač je. Tko, da vem, da sem zelo zaščitniška pa vendar si želim, da bi ji znala pokazat kako se znati postaviti zase...sama tega nisem imela pa zarad tega tak strah...

 

Res so razlike...že pr nas sta ob vzgojiteljici popolno nasprotje pa vendar se naša tukaj dobro počuti, ker je skoraj raje v vrtcu kot doma...itak smo si pa vsi zelo različni tko, da to ni nč nenavadnega vendar kaj pa vem strpen pa moraš bit, če hočeš opravljat ta poklic...

What lies behind us and what lies before us are tiny matters compared to what lies within us. - Emerson
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Nobena vzgojiteljica se nima kaj dret na otroka, kaj šele, da ga zmerja z butcem. Vloga staršev je, da otroka zaščiti pred takšnimi napadi ali napadi drugih otrok (poleg drugih obveznosti).

Npr en primer, smo bili zadnjič na enem pikniku, kjer je bila ena res mal bol divja punčka in ko se je moja peljala na poganjalčku jo je dobesedno udarla po glavi in kr grobo odrinla, ker se je pač hotla ona vozit. Otrok pač (kakor je bilo videt se je tega naučila od očeta, ker jo je tud parkrat grobo prijel in kregal). Sicer je zraven posegla potem punčkina mama. Sem pa v tistem trenutku opazovala mojo pikico in sebe, ker en del mene je hotu kr tja, ker sem videla, da je bila zmedena, sam sem pustila, da se uredi kot se pač je.

 

Takšni strahovi so povsem neutemeljeni. Mislim, če je otrok zmeden mu valjda greš pomagat, se pogovorit, ga vprašat ali je ok ...

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 weeks later...

drži kot pribitohttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif pa vem da je to za mame grozljivo in za babice tuihttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em45.gif

Obečanje ludom radovanje...


Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja. Težko je. Pa dandanes se mi zdi zelo, zelo težko izvedljivo. Drugi časi. Nekako so nas prepričali, da je lajf prenevaren, da bi otroke kar spuščali vanj, sploh v mestu. Pa če ga že, bo sam tam na ulici, ker moraš imeti neverjetno srečo, da najdeš starše, ki podobno razmišljajo v radiju par ulic.

Gospe v sosednjem bloku so poklicale tipa, da je porezal češnjo do višine, ko otroci ne dosežejo. Za vsak slučaj :)

WHEN LIFE PUTS STONES IN YOUR WAY

BUILD SOMETHING NICE OUT OF THEM

 

loesje

 

 

Spet nazaj -

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ja pri nas je isto čeprav smo na vasi otroci niti po igralih ne smejo plezat,tisti ki pa jih takoj napodijo dol ne da ne bodo mlajši videli....

jaz mojemu pustim in še ene par je takih tko da smo pol mi tisti ta neodgovorni in otroci razbojniki.....

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Šala, vzgoja, hmmmmmmmm. Mogoče ne spada ravno sem, a da vam malo popestri danhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

http://www.buzzfeed.com/awesomer/people-who-are-really-nailing-this-parenting-thing

 

http://www.buzzfeed.com/awesomer/reasons-kids-are-pretty-much-just-tiny-drunk-adults

Life begins at the end of your comfort zone.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jaz sodim med tiste fotre, ki so pretirano zaščitniški in temu primerno panični, zato, skoz na preži skačem lovim, kričim opozarjam, prepovedujem... Toda neka višja sila vedno poskrbi da pol takile imajo izrazito zvedava živahna in pustolovska deca s prezirom za nevarnost.

 

Nič mi ne pomaga zelo ohranjen spomin na neumnosti, ki sem jih sam zganjal kot otrok, in ki so bile veliko hujše kot te opisane v primeru nevarnih iger.

 

Če je kdo bil v Piranu, se nemara spomni , tistega travnička pred cerkvijo Svetega Jurija gor na klifu, no na tistem zidku, ki ga od 50 metrskega prepada loči kake pol metra zidane površine, smo kot mulci 8-9 let stari tekali, kar pomeni en kriv korak gotova smrt (okej so tut preživel če so dol v robide pristali)

Da ne govorimo drsanje s kartoni po spodnjem delu klifa, ki je tut končal v morju, bl na skalah no..

Pa o igrah s fračo, osvajanjih teritorijev, kjer se je v žaru borbe pogosto spozabilo in ruknlo kamen komu v betico..

Plezanje po piranskem obzidju, pa plezanje na slednje iz smeri pešpoti do Fiese

 

Mislim umrem, če b to moje tamale delale

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Šala, vzgoja, hmmmmmmmm. Mogoče ne spada ravno sem, a da vam malo popestri danhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

http://www.buzzfeed.com/awesomer/people-who-are-really-nailing-this-parenting-thing

 

http://www.buzzfeed.com/awesomer/reasons-kids-are-pretty-much-just-tiny-drunk-adults

 

Ene so dobre http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png se mi pa fajn zdi, da sem bila rojena 30 let nazaj in ni bilo take norije s tem razkazovanjem otrok celemu svetu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Penny: Oh big deal. Not knowing is part of the fun.

Sheldon: "Not knowing is part of the fun". Was that the motto of your community college?

 

~

This is where the old mountain goat lives. He hangs out here and has a good time. B. R.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ene so dobre http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png se mi pa fajn zdi, da sem bila rojena 30 let nazaj in ni bilo take norije s tem razkazovanjem otrok celemu svetu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Se popolnoma strinjam. Ne vem, kako bodo potem ti otroci gledali na to, ali bodo mogoče malo bolj zadržani in jim to ne bo všeč ali bodo res zrasli že ob "normaliziranem" objavljanju družinske intime vsepovsod.

 

Zadnjič sem videla enega otroka v zasebnem nepremičninskem oglasuhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png.

Life begins at the end of your comfort zone.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

 

Mislim umrem, če b to moje tamale delale

 

 

 

Tak z lahkoto se pa tui ne vmre.

Ne boš umrl in bojo delale. Kri ni vodahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif

Obečanje ludom radovanje...


Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jaz mojemu pustim da dela stvari tudi recimo pleza, se drsa po riti,skače iz kamna na kamen hodi po robnikih itd pod budnim očesom mene, sem zraven in pravim sam drži se ali ga usmerjam, mu pa ne prepovedujem in to zato ker ne bom mogla biti vedno ob njem in da vem da bo sposobnem se pač ujet,pasti ne da bi se polomil in da že v naprej ve kakšne so njegove sposobnosti,ker drugače bo mene pobralo ko recimo bo kam šel in bom vsa na trnih da se mu ne bo kaj zgodilo.....itak nesreča nikoli ne počiva mi je pa vseeno bolje vedet kakšne sposobnosti ima kokr da jih nima....zadnjič sem delala na blejskem gradu in če veste kako je tam, malo je strmo kamni so malo zlizani in seveda tla niso ravna,in veliko turistov tako da je kar gužva...Moj mali je tekel gor in dol brez problema je pa bil tam fant star 10 let nek turist ki si je zlomil roko ko je samo hodil po potki,tudi ujeti se ni znal samo zvrnil se je k vreča krompirja...ker mu starši verjetno ne pustijo ničesar,ne skači ne plezaj ne teči po klancu navzdil itd....

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jaz mojemu pustim da dela stvari tudi recimo pleza, se drsa po riti,skače iz kamna na kamen hodi po robnikih itd pod budnim očesom mene, sem zraven in pravim sam drži se ali ga usmerjam, mu pa ne prepovedujem in to zato ker ne bom mogla biti vedno ob njem in da vem da bo sposobnem se pač ujet,pasti ne da bi se polomil in da že v naprej ve kakšne so njegove sposobnosti,ker drugače bo mene pobralo ko recimo bo kam šel in bom vsa na trnih da se mu ne bo kaj zgodilo.....itak nesreča nikoli ne počiva mi je pa vseeno bolje vedet kakšne sposobnosti ima kokr da jih nima....zadnjič sem delala na blejskem gradu in če veste kako je tam, malo je strmo kamni so malo zlizani in seveda tla niso ravna,in veliko turistov tako da je kar gužva...Moj mali je tekel gor in dol brez problema je pa bil tam fant star 10 let nek turist ki si je zlomil roko ko je samo hodil po potki,tudi ujeti se ni znal samo zvrnil se je k vreča krompirja...ker mu starši verjetno ne pustijo ničesar,ne skači ne plezaj ne teči po klancu navzdil itd....

Ni nujno, poznam primer, k starši vse pustijo, pa je froc pol leta v bolnci drugo polovico pa v šol in to na travmi oziroma Valdoltri

 

Je pa res, da se padat moraš naučit, , če ne padaš dovolj pogosto in ti to rata instinkt...

Vsak otrok od rojstva zna pasti, to je prirojeno, sčasoma se ta sposobnost izgubi tko k elastičnost in spomin..

 

zato je to treba vežbat, sam ne glih na planin, cest, gradbišču, v jami....

 

Mislim umrem, če b to moje tamale delale

 

 

 

Tak z lahkoto se pa tui ne vmre.

Ne boš umrl in bojo delale. Kri ni vodahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif

mah jst sam k pomislim, da bi se jim kaj zgodilo, se mi zavrti, oblije me znoj, težje diham, srce razbija....

 

tko da verjetno bi res odpotoval v večna lovišča

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

.... ampak na igrišču.

Mislim, tko naj bi blo. Zakaj recimo otrok ne sme po toboganu gor plezat (ne po lojtri, po drci)? Zadnjič sem mal sosedovega ockata napadla (je rekel moj dragi) ker sta se naša tamaladva lovila po toboganu gor in je enkrat tamal se prehitro spustil, ko je bila naša še spodaj in jo je a cevljem v prst uscipnil. Tamala v jok, itak, očka pa na tamalga, da se ne pleza tko.

Ja pa če sta se igrala. Pa oba plezala. Pac, enkrat se je ponesrečilo, popihamo in se bosta igrala naprej in jima bo naslednjič jasno, da morata pazit, ce je kdo gor in se spušča. Pa saj otroci (in odrasli) se ne učijo s tem, ko jim poveš kaj se lahko zgodi, ce.. ampak iz situacije.

 

Itak ne pustiš, da delajo nekaj, kar ti je že vnaprej jasno, da se ne more končati drugače, kot na travmi, ampak.. potolcena kolena, prebite ustnice, jok in solze in strgane cunje .. to bi moralo biti normalen del otroštva. Pa dovolit, da se sam s sabo zmeni in potolazi včasih, ne takoj laufat zraven ampak samo vprašat, ce je vse ok pa če rabi pomoč..

WHEN LIFE PUTS STONES IN YOUR WAY

BUILD SOMETHING NICE OUT OF THEM

 

loesje

 

 

Spet nazaj -

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

.... ampak na igrišču.

Mislim, tko naj bi blo. Zakaj recimo otrok ne sme po toboganu gor plezat (ne po lojtri, po drci)? Zadnjič sem mal sosedovega ockata napadla (je rekel moj dragi) ker sta se naša tamaladva lovila po toboganu gor in je enkrat tamal se prehitro spustil, ko je bila naša še spodaj in jo je a cevljem v prst uscipnil. Tamala v jok, itak, očka pa na tamalga, da se ne pleza tko.

Ja pa če sta se igrala. Pa oba plezala. Pac, enkrat se je ponesrečilo, popihamo in se bosta igrala naprej in jima bo naslednjič jasno, da morata pazit, ce je kdo gor in se spušča. Pa saj otroci (in odrasli) se ne učijo s tem, ko jim poveš kaj se lahko zgodi, ce.. ampak iz situacije.

 

Itak ne pustiš, da delajo nekaj, kar ti je že vnaprej jasno, da se ne more končati drugače, kot na travmi, ampak.. potolcena kolena, prebite ustnice, jok in solze in strgane cunje .. to bi moralo biti normalen del otroštva. Pa dovolit, da se sam s sabo zmeni in potolazi včasih, ne takoj laufat zraven ampak samo vprašat, ce je vse ok pa če rabi pomoč..

No sej jst to vse pustim, sam z vsako minuto tovrstnega igranja, gre meni ura življenja preč

 

Zato, babe deci, dokler ste mladi froce met, služb itak ne bo, tak da ni več izgovorov o štalcah pa kravcah..

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 3 weeks later...

»Vaši otroci do svojega petega leta živijo v varnem družinskem okolju in v tem obdobju je vanje lažje vcepiti dobre lastnosti. Toda ko pričnejo obiskovati šolo, so izpostavljeni različnim načinom ravnanja in govorjenja.« (Valter, Italija)

 

OTROCI med odraščanjem vedno bolj raziskujejo svet okoli sebe. V stiku so z več ljudmi – prijatelji, s katerimi se igrajo, sošolci in sorodniki. Že prej omenjeni Valter je rekel, da niste več edini, ki vpliva na otroka, kot je to veljalo takrat, ko je bil še malček. Zato je nujno, da ga v teh letih poučite, kako pomembno je biti poslušen in se lepo vesti. Prav tako je pomembno, da mu priskrbite smernice glede tega, kaj je pravilno in kaj napačno.

»Vi ste moje priče,«+ govori Jehova, »moj služabnik, ki sem ga izbral,+ da bi me spoznali+ in verovali vame+ ter razumeli, da sem jaz vedno enak.+ Pred menoj ni bil ustvarjen noben Bog+ in tudi za menoj ne bo nobenega.+ Jaz, jaz sem Jehova,+ razen mene ni rešitelja.« (Iz 43,10-11)
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

»Vaši otroci do svojega petega leta živijo v varnem družinskem okolju in v tem obdobju je vanje lažje vcepiti dobre lastnosti. Toda ko pričnejo obiskovati šolo, so izpostavljeni različnim načinom ravnanja in govorjenja.« (Valter, Italija)

 

OTROCI med odraščanjem vedno bolj raziskujejo svet okoli sebe. V stiku so z več ljudmi – prijatelji, s katerimi se igrajo, sošolci in sorodniki. Že prej omenjeni Valter je rekel, da niste več edini, ki vpliva na otroka, kot je to veljalo takrat, ko je bil še malček. Zato je nujno, da ga v teh letih poučite, kako pomembno je biti poslušen in se lepo vesti. Prav tako je pomembno, da mu priskrbite smernice glede tega, kaj je pravilno in kaj napačno.

 

po možnosti jehove http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 weeks later...

Se strinjam, ignoriranje je najbolj podn stvar ever. Še med odraslimi, mislim, ignorira se une, s katerimi nočeš imet prav nobenega opravka res nikoli več. Drugač pa itak, da je najbolje, če se lahko lepo civilizirano zmeniš... sam a komu to vedno uspeva?

Penny: Oh big deal. Not knowing is part of the fun.

Sheldon: "Not knowing is part of the fun". Was that the motto of your community college?

 

~

This is where the old mountain goat lives. He hangs out here and has a good time. B. R.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...