Skoči na vsebino

Vzgoja otrok


Marsa

Recommended Posts

strinjam se s tvojo trditvijo o strogi vzgoji..

 

priznam, da ne obvladam postavljanja mej, ne jaz ne moja cenjena življenska sopotnica..

 

strinjam se tudi z drugim delom, ko opisuješ nasilje in kaj le to pomeni

 

 

Moja mat ki je neka siva eminenca na tem področju pravi, da je pr men narbe to da otroke vzgajam, koker jih, seveda, v tki. ambivalentnem načinu, ki ga ona dojema kot prehitro izmenjavo nasprotujočih se čustev, prehitro prelivanje in čustveno izražanje jeze in ljubezni.. kar pri otrocih, tko moja mat, privzgaja dvom, o temu ali pravilno razumejo vzroke in posledice svojih dejanj(spet smo pri Anne)

 

Ona je takisto zagovornik mirne toda odločene drže in vztrajanja, dokler otrok ne popusti..

 

Pr men je pa še zmer tisto da pametnejši popušča in torej te doktrine ne obvladam..

 

Je pa neki na stvari, kot sem že v prejšnjih postih omenjal

 

vsi ti vzgojni prijemi funkcionirajo, če si z otrokom krajši čas, enim samim, ali pa gručo njih, kjer prevladuje duh množice

 

Če pa si z dvema otrokoma približno podobne starosti, ob vseh ostalih dejavnikih ki so zraven vpeti, potem je sila težko, vztrajati pri kateremkoli vzgojnem elementu....

 

Lej lahk ti praktično naštejem konkretne zadeve, za katere sem prepričan tudi ti ne bi mogel furat ta svoj idealen sistem..

 

Vsa predznanja in vedenja, o otrocih se v sekundi porušijo...

 

smo že probal, pa ne bi več...

 

 

kar se pa zadnjega opisa tiče.

Ja si pač človek s predsodki, tko k večina, poznaš moj način pisanja, veš katero delo opravljam, in si si sestavil vzorec idealnega nasilneža..

 

Pa ti moram dragi prijatelj povedat, da se tu, tako kot so se psihologi pri vojaku iz Litije" krepko zmotil

 

Da pa zadeve niso idealne, to pa vsekakor priznam

pa me zanima, kdo od forumašev poleg tebe in Aliane to s froci tkole hendla... brez vika krika, groženj in tepeža

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

 

 

P.S. Imam kolegico, ki je slika in prilika, device marije orleanske snežno neomadeževane...

nekoč nam je priznala prostodušno po ne vem kateri noči neprespani...

da je hotela otroka vreči skozi okno.. učiteljica razrednega pouka sicer, pod mobbingom

 

Viš Piko della Mirandola, pa je kljub ženi na porodniškem celo noč otročke hendlal..

 

 

če se pa tega ne spomnijo barabe male in se bodo spomnile samo "nasilja"

 

 

pol je jasno da je vključen selektivni spomin in da se ta lahko reprogramira..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

»Vaši otroci do svojega petega leta živijo v varnem družinskem okolju in v tem obdobju je vanje lažje vcepiti dobre lastnosti. Toda ko pričnejo obiskovati šolo, so izpostavljeni različnim načinom ravnanja in govorjenja.« (Valter, Italija)

 

OTROCI med odraščanjem vedno bolj raziskujejo svet okoli sebe. V stiku so z več ljudmi – prijatelji, s katerimi se igrajo, sošolci in sorodniki. Že prej omenjeni Valter je rekel, da niste več edini, ki vpliva na otroka, kot je to veljalo takrat, ko je bil še malček. Zato je nujno, da ga v teh letih poučite, kako pomembno je biti poslušen in se lepo vesti. Prav tako je pomembno, da mu priskrbite smernice glede tega, kaj je pravilno in kaj napačno.

Sliši se nevarno za vzgojiti socialnega robota brez možganov ...
Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mislim, da je treba ločiti med ignoriranjem človeka in ignoriranjem njegovih dejanj. Če npr otrok vrešči in se meče po tleh, to dejanje (lahko) ignoriraš. Če pač dela stvari namerno, da te spravi iz tira in bi s pozornostjo temu dejanju dal le še večje veselje, da z njim nadaljuje. Seveda bi se lahko razumelo, da z ignoriranjem dejanja posredno ignoriraš tudi otroka, a dejansko pač ignoriraš tisto dejanje, da z njim preneha.

 

Kako dejansko postopati v konkretnih situacijah, je pa seveda odvisno od situacije, starša, otroka. In kot pravi Pico, za nekoga en pristop morda lahko deluje, pri drugem pa je treba ubrati nekaj čisto nasprotnega, saj so si otroci res tako različni. Tu je pač na starših, da to različnost, drugačnost razumejo, sprejmejo in, največja umetnost, v tem duhu tudi delujejo.

Iz vidika otroka ni razlike med njegovimi dejanji in njim samim. Mali otroci nimajo fundamentalnega razločevanja zato ne znajo ločiti med seboj in svojim obnašanjem. Takšno razlikovanje se začne vzpostavljati med 2 in 3 letom ...

 

Če se ti otrok meče po tleh gre za izsiljevanje in mal ignora ne bo škodilo saj se bo na tak način naučil, da v tem ni uspešen.

 

Nevarnost ignora se skriva v zameri, kuhanju mule, tihi maši itd. kot je bilo omenjeno. To je tista vrsta ignora, ko se otrok že začne normalno obnašati, pa se ga kaznuje z ignorom in se mu na tak način maščuje zavito v idejo o vzgoji. Ko se otrok povrne v normalno stanje je najbolje takoj začeti komunikacijo in mu pokazati, da ga imamo radi ... kar pa se bo videlo v tem, da iz naše razlage in komunikacije sije želja po tem, da bi naš otrok odrasel v zdravo in samostojno osebo.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zdej a me bo to predčasno v grob spravilo ne vem, sam ne morem iz svoje kože in eni 3 in drugi 4 letnici pustit da same hodijo okol, da se plazijo povsod brez nadzora.. enostavno, zdaj še ni čas da se na lastnih napakah učijo, ker jih ne dojemajo kot napake in napake ne ponotranjijo na drugačen način kot kontraproduktivni strah...

3 in 4 leta stari otroc nimajo kej sami brez nadzora staršev letat naokol niti nimajo kej za plezat brez pomoči staršev ...

 

To je čist normalno, da jim vsega ne pustiš, v tem konkretno ni pretiranega zaščitništva.

 

Naš mali (3 leta) ima nadpovprečno razvite motorične sposobnosti pa mi na misel ne pride, da bi ga pustil samega plezat po drevesu ali pa 3m zidu, sam to ne pomeni, da zej zatreš njegovo potrebo po raziskovanju in gibanju. Namesto zatiranja spremljaš, sodeluješ, nadziraš, loviš ... ko je bil star slabo leto sem mu pustil, da se je kobacal po stopnicah, ampak sem stal zraven in ga lovil itd. In mu je seveda včasih malo spodrsnilo, ampak je hitro dojel, da mora biti previden ... zatem sem ga učil kako se po trebuhu drsa rikverc po stopnicah navzdol, to je blo smeha

 

 

Tole zna že kar nekaj časa sam preplezat vključno s plezalno steno na začetku ... in valda sem mu pustil, ampak sem spodaj stal, če bi npr. na mreži spodrsnil v luknjo. Zej, če je tvoja tamala plezala tam po enih hudih štengah ... mogoče bi moral biti sam zraven, pa jo 'nežno' opozarjat z besedo previdno, sej ti kot odrasla oseba prepoznaš in začutiš nevarnost in otrok bo intuitivno, skozi tvojo bližino in besedo dojel in integriral občutek za prostor in nevarnost.

 

http://www.vsi.si/files/129/arboretum-otro%C5%A1ko-igri%C5%A1%C4%8De.jpg

 

 

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ignoriranje, ustrahovanje, poniževanje, grožnje, tepež...še kej...pa niso stroga vzgoja, ampak nasilje nad otrokom, znak, da nisi pripravljen, odločen, zmožen... kontrolirat svoje vedenje. In enako nasilje je tud, če namest otroka počneš stvari, ki bi jih zmogel in moral počet on al pa, če njegova dejanja nimajo posledic.

Kaj razumeš pod boldano?
Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Moja tamala(starejša) je bila zelo napredna, če se sme to tako reč, in k tej naprednosti s strani matere in tašče še dodatno spodbujana, tako, da je recimo preskočila fazo kobacanja oziroma plazenja(skoraj v celoti) in shodila v 8 mesecu starosti in par dni..

tudi drugače jo je bilo povsod polno..

 

Danes ima kljub precejšnje težave z nerodnostjo, pade se spotika , ob samo sebe če drugega ni, tudi ravnotežje ima v primerjavi z drugimi nekoliko slabše(besede vzgojiteljice)

 

Po drugi strani je pogumna in se vsega loti, tko je recimo preplezala tist poligon v Arboretumu, podoben temu ki je na sliki če ni glih ta...

sama brez pomoči... vendar previdno, k je to zanjo neki novega, že naslednič bo v luknjo padla...

 

tko da posledica hitenja, je tudi ta..

 

Moja mat, prav da je to neorganiziranost in da se slednja odpravi z čimveč telesnimi aktivnostmi...

je pa seveda treba skoz viset zraven..

 

Tamlajša teh sposobnosti ne izkazuje,vendar ne pada, je previdna, vse dela počasi premišljeno študijsko, pa vendar, se ji je zgodil tist, člouk bi rekel brutalni padec s hiške dol

 

K smo računal, da pa njej se ne bo..

 

Otroci pač nimajo konstantne usmerjene pozornosti, malenkost lahko pritegne pozornost medtem ko delajo drugo stvar in če se ta malenkost zgodi med plezanjem, ali tekanjem je padec tu..

 

Pa ti padci še niso problem...

 

problem so prehodi čez cesto, brezglava letanja... pač jst to vidim, moja draga pa ne..

 

 

zato k je moja draga v laboratoriju jst pa na ulici...

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Padci so normalna stvar v otroštvu. In otroc so temu prilagojeni: imajo elastične vezi, mehke, elastične vezi med lobanjskimi kostmi, pa lahki so in imajo težišče relativno blizu tlem - čist fizikalna dejstva, zaradi katerih je kak padec, ki odraslim izgleda grozen, brez posledic. Pa če se že kaj zgodi, se rane in kosti hitro zacelijo. Z mojimi mulci smo bili kar naprej na urgenci. Tamala je lani užgala na rolerjih na trtico tako hudo, da se mi je zdelo smisleno it preverit, če vseeno ni kaj počeno ali premaknjeno. Ni bilo. No, kljub začasni prepovedi in boleči riti se je šla po par dnevih spet rolat, ko jo je odneslo, je ščitila bolečo rito in je z vso silo priletela na roko. Pa je šlo zapestje. Ko sva prišli na urgenco, so vsi mislili, da sva prišli na kontrolo zarad prejšnjega padca...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Da o fantih niti ne govorim, ker bi se razpisala čez celo temo, hehe, so pa zanimive dogodivščine. Tam po 13 letu gre na bolje, če niso glih kaki hudi pretepači ali pa jih ne zagrabijo kaki adrenalinski športi in motorizem (no, tukaj verjetno moj mlajši še ni čist ven iz neumnosti). Kaj čmo, starševstvo pomeni tudi negotovosti in skrbi, ne moreš vsega kontrolirat in zagotovit popolne varnosti, če jih preveč varuješ, se ne naučijo pomembnih spretnosti in jih pa kje drugje ujamejo nezgode.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Takole, ko poslušam in berem, se mi zdi kot da je gibalni razvoj otroka postala ena huda starševska umetnost. O tem prej nisem sploh razmišljala, ker ima otrok gibalni razvoj v sebi že programiran in rabi samo dovolj ustreznega prostora, da ga lahko razvije. Midva z mojim sva bila vedno samo zraven - če je bilo treba, nisva pa nikoli omejevala ali prepovedovala gibanja. Pa oba otroka imata zelo dobro razvito motoriko. Je pa razlika - starejša ima neverjeten občutek, do kod lahko gre - pa si ogromno upa in poškodb praktično nikoli ni bilo. Mlajši je pa kamikazica, čisto adrenalinski, gre čez svoje zmožnosti, in je padcev veliko - čeprav nič resnega, pa bolj ga je treba gledati in loviti. Pa tudi v vsako tehnično zadevo in vozilo se vtakne, tako da je treba biti zraven.

 

Kar se tiče prečkanja ceste - prisegam na vztrajno učenje, nisem pristaš tega, da se otroka nalomi, da si zapomni - je naporno, tudi tu je treba biti zraven, ampak se obrestuje. Mlajši se zdaj pred cesto vedno ustavi in počaka, da gremo skupaj, je tako navajen. Mene je sicer tega cestnega prometa najbolj groza, ampak ni druge kot da otroke vztrajno učiš, kako se obnašati na cesti.

 

Ampak, če se spomnim - v času mojega otroštva so nekateri otroci že v malo šolo in potem v šolo pešačili popolnoma sami tudi 3, 4 km. Jaz sem imela sicer 5 minut do šole, sem pa šla tudi sama. Pa pred bloki smo se igrali sami že pred vstopom v šolo, po vaseh in gozdovih smo letali brez nadzora. Danes tega skoraj ni več. Delno je res več nevarnosti, več avtomobilov, delno je pa več zahtev po nadzoru otrok ne glede na nevarnosti. In včasih ne vem, kje je ta meja še dobra. Meni šestletnica že večkrat reče, da bo šla sama ven, pa je ne upam pustiti. Ampak prej ali slej bo treba, kdaj bo pa ta meja, pa ne vem.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ja jst sem definitivno pretirano zaščitniški in definitivno pretirano nezaupljiv do okolice.. Povsod in vedno iščem, ogrožujoče faktorje, povsod imam predvidevanja, kaj bi lahko šlo narobe, povsod iščem vire ogrožanja. Tak sem postal nekje po 4 razredu osnovne šole, ne vem od kod ta klik v glavi. Zdej ne morem vedet kako bo, ko bodo moji dve mladički ratali dami..predvidevam, da bo zaščitništvo samo še večje. vendar v eni drugi smeri.

 

Zdej a me bo to predčasno v grob spravilo ne vem, sam ne morem iz svoje kože in eni 3 in drugi 4 letnici pustit da same hodijo okol, da se plazijo povsod brez nadzora.. enostavno, zdaj še ni čas da se na lastnih napakah učijo, ker jih ne dojemajo kot napake in napake ne ponotranjijo na drugačen način kot kontraproduktivni strah...

 

Tko se recimo otrok, ki prezgodaj zaplava in se pri tem napije vode, zna potem dolga leta bati vsega kar je z vodo oz plavanjem povezano. šele kasneje, lahko te fobije preseže..

 

ker ne razume vzrokov in posledice

 

sam kaj čem jst pametovat tle..

Kar nekaj pa še ti je dodala službena profesija.

 

tisto v stilu - sovražnik vrjeba sa svih strana....:))))

 

glej - čisto na praktičnem primeru...tvoji sta našli mačka...ti si pač malo zaostal in dete hop ponj. Medtem spregledate vsi trije kaj vem...vejo, dete pade...se potolče..ampak ej...rešila je mačka. Ti se sekiraš, ker kaj vse bi še lahko šlo narobe...no, pa ni. In ona se ne bo mogoče čez pet, deset let spomnila tega, da foter paniko vzganjal, ker kaj vse narobe...ampak to, da je pa ona rešila mucka. Praske ne štejejo. Še veliko jih bo.

Naša ta mlajša s tako nogometnimi koleni hodila, da me je bilo sram. Pol bi še pa rada kiklice nosila. Da so ja vsi vidli. Samo ej, po vsakem padcu se vstaneš in vaja dela mojstra.

 

Ja, ko bosta dami ratali, noben kandidat za zeta ne bo dovolj dober in preverjal boš rodovnik vsaj za tri generacije nazaj.

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

No, zdaj sem se spomnila primera čista napizdancije. Ko te otrok mota okrog prsta, pa niti ne veš.

Starejša tole povedala zadnjič. Da je bila v prvem ali drugem letniku in jaz pokličem : kje si in kaj delaš...in mi ona odgovori: napitsegremo.

Jaz sem to razumela kot: na pico gremo...in ji odgovorila: ok..pol pa se fajn imejte :)...

njene frende in frendi...so bili vsi zgroženi...kaj?? rekla si ji, in še ti je rekla, da se fajn imejte...in moja ta starejša važno...ja, če pa je rekla, da moram vedno po pravici povedat...saj sem ji...samo tako hitro, da ni dobro razumela...in so se ga seveda šli napit.

tak, da... froc te okrog prenaša mimogrede.

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Moja mat ki je neka siva eminenca na tem področju pravi, da je pr men narbe to da otroke vzgajam, koker jih, seveda, v tki. ambivalentnem načinu, ki ga ona dojema kot prehitro izmenjavo nasprotujočih se čustev, prehitro prelivanje in čustveno izražanje jeze in ljubezni.. kar pri otrocih, tko moja mat, privzgaja dvom, o temu ali pravilno razumejo vzroke in posledice svojih dejanj(spet smo pri Anne)

 

 

Iz vidika otroka ni razlike med njegovimi dejanji in njim samim. Mali otroci nimajo fundamentalnega razločevanja zato ne znajo ločiti med seboj in svojim obnašanjem. Takšno razlikovanje se začne vzpostavljati med 2 in 3 letom ...

 

Če se ti otrok meče po tleh gre za izsiljevanje in mal ignora ne bo škodilo saj se bo na tak način naučil, da v tem ni uspešen.

 

Nevarnost ignora se skriva v zameri, kuhanju mule, tihi maši itd. kot je bilo omenjeno. To je tista vrsta ignora, ko se otrok že začne normalno obnašati, pa se ga kaznuje z ignorom in se mu na tak način maščuje zavito v idejo o vzgoji. Ko se otrok povrne v normalno stanje je najbolje takoj začeti komunikacijo in mu pokazati, da ga imamo radi ... kar pa se bo videlo v tem, da iz naše razlage in komunikacije sije želja po tem, da bi naš otrok odrasel v zdravo in samostojno osebo.

Če se nismo razumeli, seveda sem govorila o otroku, ki to razume, ki stvar dela namerno, kljub prejšnjim razlagam, zakaj in kako ipd. Kot kričanje in metanje po tleh, ki ga še bolj spodbudiš, če temu posvetiš pozornost, kot če dejanje "ignoriraš", to pa lahko tudi tako, da ne govoriš: Nehaj se metati po tleh, temveč morda Zdaj morava pa domov, kjer bova pripravili pico, ker popoldne pridejo stari starši.

 

Otrok že ve, kaj dela prav in narobe, če ga to naučimo. No, tu pa je problem, kaj se nam zdi prav in narobe....

Life begins at the end of your comfort zone.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Če pa si z dvema otrokoma približno podobne starosti, ob vseh ostalih dejavnikih ki so zraven vpeti, potem je sila težko, vztrajati pri kateremkoli vzgojnem elementu....

 

Lej lahk ti praktično naštejem konkretne zadeve, za katere sem prepričan tudi ti ne bi mogel furat ta svoj idealen sistem..

 

Vsa predznanja in vedenja, o otrocih se v sekundi porušijo...

 

smo že probal, pa ne bi več...

 

 

kar se pa zadnjega opisa tiče.

Ja si pač človek s predsodki, tko k večina, poznaš moj način pisanja, veš katero delo opravljam, in si si sestavil vzorec idealnega nasilneža..

 

Pa ti moram dragi prijatelj povedat, da se tu, tako kot so se psihologi pri vojaku iz Litije" krepko zmotil

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

 

Ja, se strinjam, ni lahko.

Žena ima že skor eno leto vsak dan med tednom obe pikici /zdej sta stari tri leta ena in dvajset mesecev druga/ od sedmih zjutraj do petih, šestih, tud sedmih zvečer. In vztraja. Tko da se da, ni pa enostavno.

 

Glede mojih občutkov. Porny, zelo sem vesel, če in kadar se motim in če brcam v temo in če vidim situacijo blj črno kt je.

 

Kar se pretiranega zaščitništva tiče. Midva imava na terasi glih prou velik ribnik, da otrok zlahka utone v njem. Pikici vsak dan futrata ribe in ne slišta ne od mene, ne od žene, da ne smeta bit bliz vode. Sva jima pa povedala, do kam lahko gresta /do roba/. Ampak, nikoli se pa ne zgodi, da bi ju za trenutek pustila sami na terasi. Če mora žena na wc /dopoldne, ko je sama z njima/, morata obe v dnevno. Če smo na sprehodu, prosto tekata okol. Tud proti cesti. Ampak, obstaja navidezna meja, do ktere ne posegava in šele ko jo ktera prekorači, ji rečeva, naj se ustavi. Meja je pa taka, da mi uspe pikico ziher ujet, če ne upošteva, ko ji rečem, da mora obrnt al pa se ustavit. Tamala pleza kt gams in leze po raznih lojtrah kamr češ. Jst ji pustim, seveda ji povem, da se mora držat, obenem sem pa zraven pripravljen, da jo ujamem, če bi se spustila. Isto je pr škarpah, gugalnicah... Povem jima, da je nevarno, kaj je nevarno, do kam lahko, ju odstranim če me ne šmirglata...vedno sem pa pozoren in v situaciji, da ju ujamem in preprečim, da bi se naredl nekaj, kar je nevarno za njuno življenje. Razni padci, zaletavanje v štange in podobno boleče a ne življensko ogrožujoče situacije so izvzete. Men se zdi prou, da ne ne postane folklora ampak, da ko rečeš ne, otrok ve, da je ne ne. Ker če za vsak drek /ker se ti ne da, ker te preveč skrbi, da se ne bi umazala.../ rečeš ne, pol zgubi pomen in ga otrok ne jemlje resno tud takrat ne, ko je ne res nujno potreben.

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kaj razumeš pod boldano?

 

Izreki kt ti bom tako dal, da se ti bo Marija prikazala, sam še eno, pa jih boš dobil...., kričanje na otroka, podkrepljeno z grozečim izrazom telesa /stiskanje pesti, zamah z roko brez da ga udariš..., ne maram te, k se dereš, bom kr šel nekam, kr zgin... Velik tega

Poniževanje je vsako zasmehovanje ala ma dej a si reva, tud samo ciničen nasmeh na obrazu... Poniževanje je a še tega ne znaš, kolkrat sem ti že reku, iz tebe na bo nč, pankrt... Velik tega

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

Kar nekaj pa še ti je dodala službena profesija.

 

tisto v stilu - sovražnik vrjeba sa svih strana....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png)))

 

glej - čisto na praktičnem primeru...tvoji sta našli mačka...ti si pač malo zaostal in dete hop ponj. Medtem spregledate vsi trije kaj vem...vejo, dete pade...se potolče..ampak ej...rešila je mačka. Ti se sekiraš, ker kaj vse bi še lahko šlo narobe...no, pa ni. In ona se ne bo mogoče čez pet, deset let spomnila tega, da foter paniko vzganjal, ker kaj vse narobe...ampak to, da je pa ona rešila mucka. Praske ne štejejo. Še veliko jih bo.

Naša ta mlajša s tako nogometnimi koleni hodila, da me je bilo sram. Pol bi še pa rada kiklice nosila. Da so ja vsi vidli. Samo ej, po vsakem padcu se vstaneš in vaja dela mojstra.

 

Ja, ko bosta dami ratali, noben kandidat za zeta ne bo dovolj dober in preverjal boš rodovnik vsaj za tri generacije nazaj.

 

drobni popravek

 

Foter v zgornjem primeru, ni rekel besede, oziroma je tamali na moledovanje če ga lahko (mačka) vzamemo domov, odgovoril pritrdilno, če se ugotovi da ni od nikogar.. Tudi nisem povzdignil ne glasu niti kako drugače dal vedeti svoje negodovanje ob tem dejanju..

 

Nasprotno, pohvalil sem jo in vsakič k beseda nanese na mačko jasno in glasno povem, da jo je rešila tamala in opišem vso njeno junaštvo in moje odobravanje..

ob tem dejanju

 

In tamala je na to zelo ponosna..

 

Da se razumemo, pr meni film poči samo, takrat, k se kljub trikrat ali štirikrat izrečenem opozorilu po poprejšnjih 10 prošnjah ne zgodi ničesar v tej smeri in je posledica tega kak padec poškodba, ali kako drugo nevarno početje.

 

Namreč je že vse res, da bog čuva, naše potomce, saj smo božja bitja..

toda prav hitro se zgodi (lahko se) da se situacija obrne vseživljenske posledice

 

In takrat se bomo tepli cel lajf po glavi zakaj nismo ko bi lahko

 

enako velja za vse ostale življenske okoliščine

 

Ljudje ki štartajo z Ana Frank rekom v lajf(da so vsi ljudje v bistvu dobri) se jim kaj kmalu zgodi, da se močno opečejo..

 

Nekaterih stvari se ne da preprečit, toda čim manj očitkov da nisi naredil tistega kar bi lahko, ti olajša vseživljensko trpljenje ki temu sledi..

 

Dovolj sem v lajfu se nagledal, otrok okej že mal večjih mladostnikov na vozičku, brez očesa, brez dela udov,mrtvih v prometnih nesrečah, overdoz, ubojev..posilstev

 

tko da če se da bom naredil vse da do tega ne pride... če se bo dalo...

 

To pa še ne pomeni, da jih zapiram med štiri stene ovite v vato..

 

 

 

In ja priznam po Butlovih kriterijih sem hud nasilnik..kričim, maham z rokami

ponižujem sicer ne, ignoriram tut ne..

 

derem se pa k jesihar in pri tem prvovrstno kolnem

 

tko da moja tamala zna vse picke matelne in kulce na pamet..

 

zvečer se pa obe stisneta k meni in samo meni in samo jaz jih uspavam..

 

Mogoč zato, ker smo ljudje sprogramiran da vse tist kar je dobro jemljemo k samoumevno in na to pozabimo

 

 

a se spomnite iz vašga lajfa ljubeče matere in odsotnega očeta, kok bl ste bili srečni k se je fotr tu in tam prikazal k Marija. Pa kolk se še danes spomnite ene njegove usluge 10000 materinih pa k da nikol ni blo..

 

 

 

Butl sej je fajn, da si tako zlat pa nenasilen, taki so itak skor vsi dediji pa babice (temu rečemo razvajanje), sam vnuke delaš (nehote)za življenske invalide, verjamem pa, da so zato mama pa tata bl normalni v teh segmentih vzgoje.. namreč življenje ni cvetoče polje in je, da ti tisti ki jih imaš rad pokažejo kaj te zunaj čaka veliko bolje kot od drugih nejevolje Yo yo c'mon...

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png ja a j e tak težko priznat..meni ni

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif tisoć ton teorije, tisoč in ena praksa

 

rezultat pa porazn

 

eh...o vzgoji sn največ vedela, ko jih nisem imela- mularije...zaj mi grejo pa sam še lasje pokonci...pa lih iščem ono društvo zatiranih staršev...mislim da je na Bledu nekhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Obečanje ludom radovanje...


Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ma ta je pa res dobra no: butl ma občutek, da Picotovi otroc trpijo po stilu, kako tle gor piše. Po statistiki sodeč, je velik večja verjetnost, da trpijo moji kot Picotovi. Al pa butlovi kot Picotovi.

 

 

o tem govori gospod Čurić, ampak imam občutek, da se ga ni gledalo. Pač k si pristaš ene doktrine, potem Milivojevića ne bereš, Čurića pa še manj.

 

je pa to simptomatično, sem že pisal o tem,da imajo ljudje priučene vzorce, kako nepridipravi, tolovaji in nasilniki izgledajo in kako jih prepoznamo..

 

In kako zgledajo poštenjakarji in dobri ljudje tudi

 

Če ste zaprti v laboratorij lahko tem vzorcem slepo verjamete, če pa tu in tam stopite iz steklene kupole ven, potem vidite, ne samo da je to zgrešeno ampak neumno. Plus je v precejšnji meri tudi žaljivo..

 

Ker ja super je da na podlagi mojih hobijev in poklica nekdo a priori zaključi da sem nasilnik,

še bl pa je super, če to zaključi na podlagi mojega pisanja...

 

 

vrhunsko skratka...

 

veliko hitrej bi se kriminalci in nasilneži ujeli če bi ljudje prevladali ujetost v svoje priučene vzorce..

 

Še enkrat pa ponavljam, ne vem, kako pri vas, ampak jst odkritosrčno priznam, da ahimse pri vzgoji ne obvladam

 

vem pa, da stvari, ki so mene prizadele, nikoli ne bom delal otrokom... In stvari ki so mene bolele, in katere se še danes spomnim, otrokom ne bom privoščil... in ne, udarcev po riti in vpitja se ne spomnim...

 

pravzaprav se iz otroštva ničesar travmatičnega ne spominjam...

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Butl sej je fajn, da si tako zlat pa nenasilen, taki so itak skor vsi dediji pa babice (temu rečemo razvajanje), sam vnuke delaš (nehote)za življenske invalide, verjamem pa, da so zato mama pa tata bl normalni v teh segmentih vzgoje.. namreč življenje ni cvetoče polje in je, da ti tisti ki jih imaš rad pokažejo kaj te zunaj čaka veliko bolje kot od drugih nejevolje Yo yo c'mon...

 

Hehe

 

To kar babice in dedki /no, vsaj midva z ženo/ delajo z vnučki, je crkljanje. Razvajanje je pa nekej druzga in ja, res dela iz otrok invalide. Razvajanje je, ko namest otrok delaš tist, kar bi moral oni in jim s tem ukradeš možnost, da bi se naučil bit vztrajni, naučil bit zadovoljni nad svojimi uspehi, naučil bit samozavestni, naučil bit ponosni nase, ko jim ne postavljaš meja in jim s tem ne omogočaš varnosti, ko ne občutjo posledic za svoja dejanja in jim s tem ukradeš možnost, da bi se naučili odgovornosti in samoodgovornosti

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_kisses.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

o tem govori gospod Čurić, ampak imam občutek, da se ga ni gledalo. Pač k si pristaš ene doktrine, potem Milivojevića ne bereš, Čurića pa še manj.

 

je pa to simptomatično, sem že pisal o tem,da imajo ljudje priučene vzorce, kako nepridipravi, tolovaji in nasilniki izgledajo in kako jih prepoznamo..

 

In kako zgledajo poštenjakarji in dobri ljudje tudi

 

Če ste zaprti v laboratorij lahko tem vzorcem slepo verjamete, če pa tu in tam stopite iz steklene kupole ven, potem vidite, ne samo da je to zgrešeno ampak neumno. Plus je v precejšnji meri tudi žaljivo..

 

Ker ja super je da na podlagi mojih hobijev in poklica nekdo a priori zaključi da sem nasilnik,

še bl pa je super, če to zaključi na podlagi mojega pisanja...

 

 

vrhunsko skratka...

 

veliko hitrej bi se kriminalci in nasilneži ujeli če bi ljudje prevladali ujetost v svoje priučene vzorce..

 

Še enkrat pa ponavljam, ne vem, kako pri vas, ampak jst odkritosrčno priznam, da ahimse pri vzgoji ne obvladam

 

vem pa, da stvari, ki so mene prizadele, nikoli ne bom delal otrokom... In stvari ki so mene bolele, in katere se še danes spomnim, otrokom ne bom privoščil... in ne, udarcev po riti in vpitja se ne spomnim...

 

pravzaprav se iz otroštva ničesar travmatičnega ne spominjam...

 

 

Hm, Porny, in zakaj te tolk iritira, če te jst čutm kot človeka, ki se ne zmore kontrolirat in se dere, ponižuje, kar je zame vsekakor nasilje?

 

Pa kaj pol, če te tko doživljam, če ti zase veš, da nisi tak? A? Zakva to tolk težko prenašaš?

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Izreki kt ti bom tako dal, da se ti bo Marija prikazala, sam še eno, pa jih boš dobil...., kričanje na otroka, podkrepljeno z grozečim izrazom telesa /stiskanje pesti, zamah z roko brez da ga udariš..., ne maram te, k se dereš, bom kr šel nekam, kr zgin... Velik tega

Poniževanje je vsako zasmehovanje ala ma dej a si reva, tud samo ciničen nasmeh na obrazu... Poniževanje je a še tega ne znaš, kolkrat sem ti že reku, iz tebe na bo nč, pankrt... Velik tega

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Sem vprašal, ker je več nivojev razumevanja iste besede ... grožnja je (načeloma) tudi, če ne boš to greš v sobo ipd.
Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hm, Porny, in zakaj te tolk iritira, če te jst čutm kot človeka, ki se ne zmore kontrolirat in se dere, ponižuje, kar je zame vsekakor nasilje?

 

Pa kaj pol, če te tko doživljam, če ti zase veš, da nisi tak? A? Zakva to tolk težko prenašaš?

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Mogoč zato, ker tebe pripoznavam kot krasnega človeka, pa mi mogoč ni vseeno, da me tak človek tkole ovrednoti..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mogoč zato, ker tebe pripoznavam kot krasnega človeka, pa mi mogoč ni vseeno, da me tak človek tkole ovrednoti..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif

O madona, ti si pa hud filantrop. Sej je lepo, samo, a mislš, da so res vsi tko krasni ljudje. Anka pretiravat

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_kisses.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz pa to tako gledam: okej, na forumu pač nekako moramo prenesti, da nam drugi povejo, kaj si mislijo o nas. Samo jaz osebno raje vidim, da mi nekdo reče, da sem neumna, zoprna, grda... stara baba, kot da mi vljudno pove, da ima občutek, da moji otroci zaradi mene trpijo . pri čemer ne pozna ne mene, ne mojih otrok. Ker to je pa tista oblika čustvenega nasilja, in igranja na počutje naših otrok, pa slabo vest, ki jo imamo vsi starši, ki ga ne prenašam in se mi zdi veliko bolj podlo. Čeprav lepo zavito v celofan leporečja.

 

Lahko bi poiskal in citiral vse pisanje, zarad kterga sem do tacga občutka prišel, pa pač nisem, ker s tem ne bi spremenil nič /samo en kup časa bi mi vzel/.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon26.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lahko bi poiskal in citiral vse pisanje, zarad kterga sem do tacga občutka prišel, pa pač nisem, ker s tem ne bi spremenil nič /samo en kup časa bi mi vzel/.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon26.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

 

ja sam morš vedet, da so vsi sicilski padrinoti neskončno ljubili svoje otroke, čeprav vse ostale v kislini raztopil....

Tko da če mam jst neskončno željo da po stopnicah padajoče Shamana, Golda in Boudiko nazaj na vrh le teh za rokco pripeljem, še zmer ne pomeni, da nisem ljubeč do svojih otrok..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

 

P.s. Moja draga hči vsem vzgojiteljcam v vrtcu in babicam doma, pripoveduje kako tata govori grde besede doma in kako me ona kara da se to ne sme...

 

Mojo mamo je zadnjič vprašala če je grda beseda jebenti unegaboga milega..u picko milo matelno

 

Čurić pravi da bomo večno živel v slogi in ljubezni..

 

in gre mu verjeti

 

Poglejte te ko fol kulturne na tem forumu, vsi samski, on, vtič tič in kompjuter....

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sem vprašal, ker je več nivojev razumevanja iste besede ... grožnja je (načeloma) tudi, če ne boš to greš v sobo ipd.

 

Ja, zastopm. Nisem mislu na "grožnje", kjer otroku predočiš možne posledice in mu prepustiš odločitev, pri čemer ne zaseješ vanj strahu pred tabo. Mislu sem na grožnje, zarad kterih se te otrok boji. Čeprav, tud ta "če ne boš to, greš v sobo", je lahko grožnja,če ni primerna in če ni podprta z razlago, zakaj morš to /kar pač že/. Če rečeš otroku "če ne boš pojedu kosila, boš šel v sobo", je neprimerno. Če otrok preizkuša mejo z dretjem in če mu rečeš "kadar se tkole dereš, te nč ne zastopim in ušesa me bolijo. In jst nočem, da me bolijo ušesa. Ali se nehaj dret in povej, kaj te žuli al pa boš šel v sobo in ko se boš nehal dret, prid k men in mi povej, kva te matra", se pa men zdi čist primerna "grožnja"

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Da se razumemo, pr meni film poči samo, takrat, k se kljub trikrat ali štirikrat izrečenem opozorilu po poprejšnjih 10 prošnjah ne zgodi ničesar v tej smeri in je posledica tega kak padec poškodba, ali kako drugo nevarno početje.

To je glavni problem, da sploh tolikokrat opozarjaš in prosiš. Zato ti film poči ... do tvoje reakcije bi moralo priti ne prej kot pri tretjem opozorilu, prošnji(ki mora v resnici biti lep ukaz) in najkasneje pri petem. In vedno mora biti zraven KER ... npr. ne plezaj po stopnicah, ker boš padla, ker je nevarno, ker se boš poškodovala, ker ...brez razlage otrok ne bo integriral razloga za tvoje zahteve. Pa kazen rabiš: pri nas gre za 3 minute v sobo (ker je star 3 leta), po potrebi sedi tudu dalj časa, odvisno od tega kako se obnaša: ali ostane v sobi, ali se dere, ali me udari, ali je v sobi in: čaka, bere knjigo, zlaga kocke. In na koncu po izhodu vedno preverjanje, če razume zakaj je pristal v sobi, kakšen objemček ipd.

 

To ne pomeni, da ne bo živčne vojne s samim sabo in otroci ali še kom, bo ti pa definitivno lažje. Menim, da na približno takšen način vsak starš lahko omili čustveno napetost, ki jo doživlja ob neposlušnosti otrok in izboljša svoj odnos, če je le pripravljen vložiti dodatno merico truda in energije, ki jo to zahteva.

 

Malce o meni: tudi jaz se zaderem (pa mi je potem žal), tudi po riti udarim (pa mi je spet žal), pa pozabim na disciplino pri uvajanju zahtev (pa mi je spet žal, da sem bil prelen, da se mi ni dalo, da sem kar pričakoval, da bo po moje, ker mi pač tako paše). Mi je pa sedaj žal manjkrat kot mi je bilo sprva. Problem ni bil v volji in pripravljenosti, ampak v taktiki ... sedaj kot taktiko imam izdelano je pa večkrat problem v volji tudi iz razloga, da smo se razširili in da občasno sam pazim na oba.

o tem govori gospod Čurić, ampak imam občutek, da se ga ni gledalo. Pač k si pristaš ene doktrine, potem Milivojevića ne bereš, Čurića pa še manj.

Čurić v tistem videu pove, da od Darwina dobiš piko, če se zdereš ipd. ker otroku omogočiš preživetje in od njega piko, če na umirjen in socializiran način poveš kaj od drugih hočeš in pričakuješ, da si socialno inteligenten. Čurić v bistvu zaključi, da je boljše 'nasilje' kot samomor, še boljše pa je dobra socialna inteligenca.

 

 

a si prebral ...?

 

http://www.emka.si/mala-knjiga-za-velike-starse/PR/33856 ful dobr za razvit svoj način ; ) pri meni je kr trajal, da sem dojel, da preveč korakov (ponavljajočih zahtev) nima učinka

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...