Vzgoja otrok

[butl]

Jah, sej v tem je problem. Da na podlagi napisanega na forumu, in to tistega, ki najbolj odkrito piše o družini, pa odnosu do tamalih, tudi senčnih plateh.... sklepati, kako je z njegovimi otroci. Ravno statistika govori o tem, da se največje zlorabe dogajajo tam, kjer je navidez vse lepo in prav in okej. Fritzla so poznali kot pravega ljubečega družinskega očeta, neposredni sosedje so bili začudeni, kaj se leta in leta dogaja. In takih je večina primerov, ko odkrijejo zgodbo. Imam sosede, kjer se skoraj ob vsaki polni luni mož in žena dereta drug na drugega.... In druge sosede kjer je vse vzorno urejeno, tiho, nasmejano..... Nagradno vprašanje: pri kateri družini je tip ušel k drugi in prišel nazaj in zdaj že pol leta spi v garaži? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Tle na forumu /če človeka ne poznaš tud drgač/ ne morš občutit drgač, kt na podlagi napisanga. A so moji občutki /in tvoji in od kogarkol/ točni, pa ve samo un, na kterga se nanašajo. Ne vem ne jst, ne ti, ne kdorkol. Samo un /al pa še un ne/.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon26.gif

[Aliana]

aaah, zanč na mobi napisala cel roman, pa ni hotelo postat ..

Saj vem, verjetno zato, ker Pico pravi, da se nimam kaj oglašat, ker je moj otrok čist preveč skuliran al kako že http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Sam sem vseen hotla oment, da je tole, da je dva težje vzgajat kot pa enga al pa skupino mal za lase privlečeno .. Mislim tko, skor 10 let sem se šla varstvo in ponavad imela ravno po dva mulčka, ene tud v unih (pred)najstniških letih, ko so nemogoči ... Pa je čist fajn laufal dost isti način, kot zdaj s tamalo. Mislim, saj vem, da je s svojimi drugač, ampak po 3 letih skoraj lahko rečem, da tolk bistvene razlike pa ni .. Razen tega, da je pri lastnih težje ostat 'nevtralen', da te lažje ob živce spravijo, ker bolj točno vejo kateri gumb pritisnit, pa da je težje ne jemat osebno enih stvari ...

 

Ostalo ne vem, jaz vse potencialno smrtno nevarne stvari ustavim. V primeru vožnje čist po robu pločnika s poganjalčkom sem 2x opozorila, potegnila nazaj, tretjič smo se obrnili in šli nazaj domov, ker je pač bilo nevarno, kar je počela. Trikrat smo to ponovili in je pogruntala, da potem ni igrišča, ni sladoleda, ni račk v mestu .. in je začela slišat in se ustavljat na vsakem križišču, tako da jo zdaj tudi 50m naprej spustim s poganjalčkom, ker ji čist zaupam, da se bo ustavila, kjer se je treba ustavit. V začetku sem zelo poudarjala besede 'zelo nevarno je, ne dovolim' in tiste stvari, ki so spadale v to kategorijo res striktno ustavljala takoj. Smo tudi skenslali večerjo s sorodniki v mestu, ker se je afnala in preizkušala in dvakrat skočila iz pločnika na cesto v lužo. Pač, šli domov. Ne moremo naprej, ker se obnašaš tako, da je nevarno in me skrbi, da te bo povozil avto. Kar ni smrtno nevarno al pa ni velika možnost, da se fajn razbije, pustim. Mamo flajštre in homepatsko arniko vedno s sabo za manjše rane. Kar se tiče igrišča, se ne vtikam preveč, rpi treh letih že ve kaj je sposobna, tudi besedo pazi se trudim čim manj uporabljat .. Res kadar mislim, da je za pazit. Ko je bila mlajša, sem stala spodaj in pazila, ko je plezala, dokler nisem dojela kaj je in kaj ni sposobna, zdaj sedim na klopci v bližini in gledam. Včasih, ko se kaj norega spomni, (pa da vidim, da se lahko ponesreči, ampak da ne bo dramatičnih posledic) ji rečem, da se lahko udari/pade/opeče in potem je od nje odvisno a posluša. Včeraj se je odločila, da bo s poganjalčkom šla vozit po robu neke škarpe, ki je šla ob klančku dol .. če probam opisat, z eno nogo je imela skoz isto višino, druga noga je bila pa ob vsakem koraku bolj dol po klančku in je bilo logično, da bo prej ali slej padla, ker ji bo pri tej nogi zmanjkalo tal pod nogami. Kolikor sem gledala mi je bilo jasno, da ne bo tako globoko padla, da bi se fajn razbila, tako da sem stala zraven in gledala kaj bo .. je padla, si opraskala roko in koleno in naredila celo dramo, da so bili vsi balkoni naenkrat polni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Pa sva popihale, objele, malo je jokala, bolj zaradi jeze, ker ni uspelo, kot zaradi bolečine po moje .. In je bilo Ok. In sem 100%, da ne bo še enkrat probavala.

 

Ampak saj pravim, ne vem, a je fora v otrokovem karakterju, da posluša in upošteva in ne divja brez kontrole okol, al je fora v tem da od začetka striktno nisem dovolila enih stvari delat in so zdaj pač ene meje postavljene in stvari jasne ...

 

Aja, popizdim pa dostkrat, zatulim, zarenčim, povem, da sem ful jezna nanjo, udarim po kavču/tleh z roko, včasih se zjokam zraven nje, zarad občutka nemoči, ker ne prideva skupaj .. Ko je bila dojenček sem tud prostodušno priznala, da so dnevi, ko bi jo v smeti vrgla, ker po 14 dneh nespanja dvomim, da obstaja starš, ki bi noro ljubil svojega otroka ...

[butl]

Itak, Ceres

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Aliana]

Aja .. drugač .. jaz mislim in sem precej prepričana, da je Pico fajn oči. Večinoma zaradi bolj osebnih debat, pa tudi zaradi debat tlele v določenih temah, ko je pač vsakemu, ki zna videt jasno, da mu ni vseeno pa da ju ima rad pa da se fajn ukvarja s tem kaj in kako vzgajat in se obnašat.

Pa kolikor gledam kako z otroki dobimo ene take fajn lekcije, sem zihr, da so si ga punce z razlogom izbrale, da se one naučijo dilat s popizdljivim karakterjem pa da se on nauči dilat s svojim popizdljivim karakterjem. Mam enga takega podobnega doma .. Se je sicer res že z mano začel učit tega, ampak tamala ga pa še bolj uči .. Sploh ker ima dost njegov karakter in ker popizdi še hitreje kot on .. In ta veliki vedno bolj prihaja do tega, da mora najti drug način in išče drug način komunikacije, ker pri 15ih bo tale način fajn naporen in boleč za obe strani.

[lia II]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png aha...to je tak ajnfoh, kadar so deca up...reče foter, ko pogleda mamo: Naše seme, vaš uspeh

 

kadar so down ekstremi,pa pizdarije- reče foter tak isti mami: Tvoji geni -tvoja vzgoja...

 

simpl ko pasulj...

 

 

ni recepta, ni pravil, ni pogojev- ker če bi to bilo, bi švabi tak pravilnik, recept, zakon že mel....

[Pico Della Mirandola]

aaah, zanč na mobi napisala cel roman, pa ni hotelo postat ..

Saj vem, verjetno zato, ker Pico pravi, da se nimam kaj oglašat, ker je moj otrok čist preveč skuliran al kako že http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Sam sem vseen hotla oment, da je tole, da je dva težje vzgajat kot pa enga al pa skupino mal za lase privlečeno .. Mislim tko, skor 10 let sem se šla varstvo in ponavad imela ravno po dva mulčka, ene tud v unih (pred)najstniških letih, ko so nemogoči ... Pa je čist fajn laufal dost isti način, kot zdaj s tamalo. Mislim, saj vem, da je s svojimi drugač, ampak po 3 letih skoraj lahko rečem, da tolk bistvene razlike pa ni .. Razen tega, da je pri lastnih težje ostat 'nevtralen', da te lažje ob živce spravijo, ker bolj točno vejo kateri gumb pritisnit, pa da je težje ne jemat osebno enih stvari ...

 

Ostalo ne vem, jaz vse potencialno smrtno nevarne stvari ustavim. V primeru vožnje čist po robu pločnika s poganjalčkom sem 2x opozorila, potegnila nazaj, tretjič smo se obrnili in šli nazaj domov, ker je pač bilo nevarno, kar je počela. Trikrat smo to ponovili in je pogruntala, da potem ni igrišča, ni sladoleda, ni račk v mestu .. in je začela slišat in se ustavljat na vsakem križišču, tako da jo zdaj tudi 50m naprej spustim s poganjalčkom, ker ji čist zaupam, da se bo ustavila, kjer se je treba ustavit. V začetku sem zelo poudarjala besede 'zelo nevarno je, ne dovolim' in tiste stvari, ki so spadale v to kategorijo res striktno ustavljala takoj. Smo tudi skenslali večerjo s sorodniki v mestu, ker se je afnala in preizkušala in dvakrat skočila iz pločnika na cesto v lužo. Pač, šli domov. Ne moremo naprej, ker se obnašaš tako, da je nevarno in me skrbi, da te bo povozil avto. Kar ni smrtno nevarno al pa ni velika možnost, da se fajn razbije, pustim. Mamo flajštre in homepatsko arniko vedno s sabo za manjše rane. Kar se tiče igrišča, se ne vtikam preveč, rpi treh letih že ve kaj je sposobna, tudi besedo pazi se trudim čim manj uporabljat .. Res kadar mislim, da je za pazit. Ko je bila mlajša, sem stala spodaj in pazila, ko je plezala, dokler nisem dojela kaj je in kaj ni sposobna, zdaj sedim na klopci v bližini in gledam. Včasih, ko se kaj norega spomni, (pa da vidim, da se lahko ponesreči, ampak da ne bo dramatičnih posledic) ji rečem, da se lahko udari/pade/opeče in potem je od nje odvisno a posluša. Včeraj se je odločila, da bo s poganjalčkom šla vozit po robu neke škarpe, ki je šla ob klančku dol .. če probam opisat, z eno nogo je imela skoz isto višino, druga noga je bila pa ob vsakem koraku bolj dol po klančku in je bilo logično, da bo prej ali slej padla, ker ji bo pri tej nogi zmanjkalo tal pod nogami. Kolikor sem gledala mi je bilo jasno, da ne bo tako globoko padla, da bi se fajn razbila, tako da sem stala zraven in gledala kaj bo .. je padla, si opraskala roko in koleno in naredila celo dramo, da so bili vsi balkoni naenkrat polni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Pa sva popihale, objele, malo je jokala, bolj zaradi jeze, ker ni uspelo, kot zaradi bolečine po moje .. In je bilo Ok. In sem 100%, da ne bo še enkrat probavala.

 

Ampak saj pravim, ne vem, a je fora v otrokovem karakterju, da posluša in upošteva in ne divja brez kontrole okol, al je fora v tem da od začetka striktno nisem dovolila enih stvari delat in so zdaj pač ene meje postavljene in stvari jasne ...

 

Aja, popizdim pa dostkrat, zatulim, zarenčim, povem, da sem ful jezna nanjo, udarim po kavču/tleh z roko, včasih se zjokam zraven nje, zarad občutka nemoči, ker ne prideva skupaj .. Ko je bila dojenček sem tud prostodušno priznala, da so dnevi, ko bi jo v smeti vrgla, ker po 14 dneh nespanja dvomim, da obstaja starš, ki bi noro ljubil svojega otroka ...

slika in prilika nasilneža http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

 

Lej težko jst to posplošujem, kr imam sosedo z dvemi mulčki, ki gresta spat ob 20:00

eden ima 3 in pol drugi pa ene 10 mesecev, ona je tko zlo zahtevna mat, pri njej se ne kriči, ne odgovarja, ne divja po stanovanju. zdej nekega norega nasilja nisem zaznal, fotr je službeno precej odsoten, je pa mami precej živčna in bl ko ne kriči na tamale če kej ni v redu..

 

ampak vzgoja je pa tipi topi, poslušnost na kamando pa eksemplarna.

 

 

 

Pri naju je problem, ker ena spodbuja drugo pri pizdarijah, se seveda kadar nista za, skoz prepirata, če ima ena nekaj mora imeti druga takoj zdaj isto stvar, sprijazni se zgolj z enakim.. in če ne dobi takoj, je seveda krik in vik, ki se prenaša od ene na drugo

In zdej, kadar nisva v elementu, zadeva rata naporna.. in tako jaz k moja draga izgubimo živce

 

jst jih zgubljam najpogosteje zvečer ob 23 uri k pojem uspavanko, in me froc z široko odprtimi očmi gleda

 

Zdej kuker tebe vidm Aliana, ti pač vse skup hendlaš na način, da se glih jst k navadno smrtše ne bi primerjal.. Namreč ob vsemu da najdeš cajt še za zdravo prehrano, da paziš na to in ono, to je pri naju sajns fikšn..

 

Velik pa je predvidevam tudi nekega genskega zapisa..

 

 

tko da,

 

v vrtcu, funkcionirata sta pa ločeni in seveda če je več otrok je hendlanje lažje, ker so otroci pač nagnjeni(ko bodo odrasli še tolk bolj) k poistovetenju s krdelom, kjer je alfa samica vzgojiteljica..

 

tudi kadar sem sam z eno ali drugo, nimam nobenih težav z ničemer

 

v tandemu pa rata pizdarija...

 

Praktični primer, za katerega me zanima vaša reakcija je, ko odprem vrata v avtu in ena počaka da odprem še druga , nato prva v šprintu zbeži na levo, druga v šprintu na desno.... v vasi kjer je mestni vrvež kar se avtomobilov tiče, jst pa s polnimi rokami špeže, ključem od avta v zobeh in denarnico ki mi bo ravnokar padla iz žepa. mobitel zvoni k mami kliče da vpraša kako je blu...

 

 

Butl?

[lia II]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png ha...te prašam, kaj boš pa pol ko boš mel tricikl?

za dvema še lahko dirkaš- ta tretji pa je zmer izven kontrolehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Iknee]

Ja, se strinjam, ni lahko.

Žena ima že skor eno leto vsak dan med tednom obe pikici /zdej sta stari tri leta ena in dvajset mesecev druga/ od sedmih zjutraj do petih, šestih, tud sedmih zvečer. In vztraja. Tko da se da, ni pa enostavno.

 

Glede mojih občutkov. Porny, zelo sem vesel, če in kadar se motim in če brcam v temo in če vidim situacijo blj črno kt je.

 

Kar se pretiranega zaščitništva tiče. Midva imava na terasi glih prou velik ribnik, da otrok zlahka utone v njem. Pikici vsak dan futrata ribe in ne slišta ne od mene, ne od žene, da ne smeta bit bliz vode. Sva jima pa povedala, do kam lahko gresta /do roba/. Ampak, nikoli se pa ne zgodi, da bi ju za trenutek pustila sami na terasi. Če mora žena na wc /dopoldne, ko je sama z njima/, morata obe v dnevno. Če smo na sprehodu, prosto tekata okol. Tud proti cesti. Ampak, obstaja navidezna meja, do ktere ne posegava in šele ko jo ktera prekorači, ji rečeva, naj se ustavi. Meja je pa taka, da mi uspe pikico ziher ujet, če ne upošteva, ko ji rečem, da mora obrnt al pa se ustavit. Tamala pleza kt gams in leze po raznih lojtrah kamr češ. Jst ji pustim, seveda ji povem, da se mora držat, obenem sem pa zraven pripravljen, da jo ujamem, če bi se spustila. Isto je pr škarpah, gugalnicah... Povem jima, da je nevarno, kaj je nevarno, do kam lahko, ju odstranim če me ne šmirglata...vedno sem pa pozoren in v situaciji, da ju ujamem in preprečim, da bi se naredl nekaj, kar je nevarno za njuno življenje. Razni padci, zaletavanje v štange in podobno boleče a ne življensko ogrožujoče situacije so izvzete. Men se zdi prou, da ne ne postane folklora ampak, da ko rečeš ne, otrok ve, da je ne ne. Ker če za vsak drek /ker se ti ne da, ker te preveč skrbi, da se ne bi umazala.../ rečeš ne, pol zgubi pomen in ga otrok ne jemlje resno tud takrat ne, ko je ne res nujno potreben.

 

Butl, vidva z ženo imata par pomembnih prednosti pred tamladimi: Prva in najpomembnejša je CAJT. Druge so pa po rangu tam-tam: bistveno manjša čustvena obremenjenost (stari starši imajo pogosto manj težav s projekcijami v otroke - svoje vnuke kot starši), umirjenost, pa življenjska kilometrina, ki vama daje drugačno perspektivo in večjo samozavest pri vzgoji, ki jo otroci čutijo. Mladost ima pri ukvarjanju z otroki določene prednosti, starejša leta pa tud svoje.

[Aliana]

 

Praktični primer, za katerega me zanima vaša reakcija je, ko odprem vrata v avtu in ena počaka da odprem še druga , nato prva v šprintu zbeži na levo, druga v šprintu na desno.... v vasi kjer je mestni vrvež kar se avtomobilov tiče, jst pa s polnimi rokami špeže, ključem od avta v zobeh in denarnico ki mi bo ravnokar padla iz žepa. mobitel zvoni k mami kliče da vpraša kako je blu...

 

 

Butl?

OK.. moja verzija .. zvečer, preden bi šli spat, bi namest uspavanke začela pogovor o tem, da ko gresta iz avta in zalaufata stran, mene skrbi, ker je nevarno, ker avti šibajo in ju lahko povozi. Pa če bi probali jutri tako, da bi me obe skupaj počakali pred avtom. Mal na daljš, s poudarkom da me skrbi in je nevarno in nekak tako zavito, da bi same mal razmišljale kako bi se dal drugač. Če nimata koncentracije za poslušat, ko sta skupaj (vem da naša včasih kar nekaj bluzi, včasih je pa čist sposobna imet tak pogovor, ampak res zvečer, ko se umiri, bi narisala par slikc in naredila pravljico iz tega ...

 

Pol bi nasledni dan v avtu ponovila debato, nardila še enkrat načrt z njima kako bo to zgledalo ... odprla vrata najprej starejši, jo peljala na uno stran, kjer je ta mlajša, ji dala denarnico v roke, da naj jo pazi, spustila ven tamalo, petindvajsetkrat ponovila, da naj počakata skupaj, ker moram vzet vrečke iz avta, dala tamali ključe, vau, punci, super sta, hvala ker pomagata, jaz ne morem vsega nosit, ajdi, gremo zdaj lepo počas skupaj do vhoda ... oči na telefonu počaka, da se spokamo not in zaprem vrata in odložim vrečke in otrokoma vzamem ključe in denarnico iz rok in še enkrat pohvalim kolk sta fajn pomagale in da sem ful vesela, ker sta počakale, da me ni bilo strah, da ju bo avto povozil.

 

Mislim, pri nas bi to delovalo ... otrokom daš filing, da so za nekaj odgovorni, da je od njih nekaj odvisno, da so pomembni ..

[Brezo]

Otroci naj si sami odpirajo vrata od avta...in preden stopijo ven naj pogledajo nazaj, če ne prihaja avto, kolesar pešec, rolar, žival ali kakšno drugo čudno živo stvorenje. Če drugega ne, zato da ga ne zbijejo in da nima izgovora za tožbo. Al pa da se prišpara popravilo avta, če slučajno zaradi čudnega vzroka vrata odfrčijo...Al naj pa lepo počakajo pol urce, da starši lepo po crnogorsko vse lepo razpakirajo in potem še njih. Včasih je avto s tremi vrati boljši kot s petimi. Morajo tisti na zadnjih sedežih lepo počakat, da se tisti spredaj skobacajo ven in odmaknejo vso šaro...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[FixMinze]

Praktični primer, za katerega me zanima vaša reakcija je, ko odprem vrata v avtu in ena počaka da odprem še druga , nato prva v šprintu zbeži na levo, druga v šprintu na desno.... v vasi kjer je mestni vrvež kar se avtomobilov tiče, jst pa s polnimi rokami špeže, ključem od avta v zobeh in denarnico ki mi bo ravnokar padla iz žepa. mobitel zvoni k mami kliče da vpraša kako je blu...

 

Butl?

otroška ključavnica?

 

: ))

[FixMinze]

Če se nismo razumeli, seveda sem govorila o otroku, ki to razume, ki stvar dela namerno, kljub prejšnjim razlagam, zakaj in kako ipd. Kot kričanje in metanje po tleh, ki ga še bolj spodbudiš, če temu posvetiš pozornost, kot če dejanje "ignoriraš", to pa lahko tudi tako, da ne govoriš: Nehaj se metati po tleh, temveč morda Zdaj morava pa domov, kjer bova pripravili pico, ker popoldne pridejo stari starši.

 

Otrok že ve, kaj dela prav in narobe, če ga to naučimo. No, tu pa je problem, kaj se nam zdi prav in narobe....

Otrok lahko razume napačnost svojega početja ali pričakovanja staršev ... ampak prepovedi in kazni ne razume kot posledico njegovega obnašanja, ampak kot napad nase oziroma kot kritiko sebe kot bitja in ne kritiko obnašanja. Sej s tem mamo še odrasli težave kot se preobčutljivo odzovemo na povsem upravičeno kritiko in se doživljamo kot slabiči, neumneži in ne vem še kaj. npr. zmigovanje z glavo nad nekim našim neuspehom doživljamo kot zmigovanje nad nami samimi in to pride še bolj do izraza, če smo vpeti v kakšne socialne igre .

 

Torej dojemanje otroka kot sebe ločenega od svojih želja in dejanja, ampak vzročno povezanega ni enako razumevanju otroka o nekem početju in razumevanju o pričakovanju staršev do njega.

[FixMinze]

Jah, sej v tem je problem. Da na podlagi napisanega na forumu, in to tistega, ki najbolj odkrito piše o družini, pa odnosu do tamalih, tudi senčnih plateh.... sklepati, kako je z njegovimi otroci. Ravno statistika govori o tem, da se največje zlorabe dogajajo tam, kjer je navidez vse lepo in prav in okej. Fritzla so poznali kot pravega ljubečega družinskega očeta, neposredni sosedje so bili začudeni, kaj se leta in leta dogaja. In takih je večina primerov, ko odkrijejo zgodbo. Imam sosede, kjer se skoraj ob vsaki polni luni mož in žena dereta drug na drugega.... In druge sosede kjer je vse vzorno urejeno, tiho, nasmejano..... Nagradno vprašanje: pri kateri družini je tip ušel k drugi in prišel nazaj in zdaj že pol leta spi v garaži? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Jah.... moj starejši dobiva tipične lastnosti, ki jih jaz sovražim: lenobo, linija najmanjšega odpora, vse je takoj dobro, za nič se potrudit.... - lastnosti, ki jih sovražim pri sebi, in zaradi katerih sem se ful kregala z gospodom njegovim očetom. Moja razlaga je, da fantje to še bolj potegnejo od očeta, dragi gospod se s tem ne strinja in se s tablico v roki dere na njega, nej se spravi s kompa. Potem se začnem dret še jaz s kuhinje, ko posodo pomivam, da ne moreš otroka omejevat pri nečem, kar sam počneš.... in ko se vsi deremo, se zbrihtamo... in ugotovimo, da se obnašamo kot eni norci in se potem pogovorimo. Se pa na isto finto ujamemo čisto prevečkrat.

Sej vsak ma svoj način. Sam je vseen bolje, če urejaš stvari na miren način. Nočem ti pametovat al pa kej, bom pač napisu kaj mam v mislih... ampak a ni bolje, če partnerju recimo zvečer mirno poveš kaj te muči. Starši naj se ne bi o vzgoji kregal pred otroci ... itak jim je pol jasno, da na enega od staršev vedno lahko računajo pri eni stvari in na drugega pri drugi in tako naprej. Bolje je, da se mimo otroka dogovorita kako bosta v prihodnje obravnavala problem.

 

Sej vem, da zna biti problem glede takšnih debat pri partnerju. Sej je bla moja taka, da se je v konfliktni situaciji zaprla vase in ignor problema. Sam men to enostavno ni dalo miru, ta občutek v zraku, da je nekaj nedorečenega, da je nekaj zaključeno iz nestrinjanja brez sprejemanja en drugega. In sem si vedno vzel čas, da sem jo zvlekel nazaj v problem in pri tem pazil predvsem, da nisem bil konflikten in da sem bil iskren tudi do sebe. In v tem vidim ogromno prednost saj občutek, da imaš ob sebi nekoga, ki ti ne povzroča nikakršnih čustvenih trenj in da mu lahko zaupaš in se mu po potrebi odpiraš, govoriš z njim neumne bedarije o sebi pomeni veliko - pomeni varnost in notranje udobje, sproščenost v odnosu. Če pri človeku s katerim si deliš posteljo to ni možno potem (zame) res ne vidim smisla biti z nekom v intimnem odnosu.

[FixMinze]

Sam sem vseen hotla oment, da je tole, da je dva težje vzgajat kot pa enga al pa skupino mal za lase privlečeno .. Mislim tko, skor 10 let sem se šla varstvo in ponavad imela ravno po dva mulčka, ene tud v unih (pred)najstniških letih, ko so nemogoči ... Pa je čist fajn laufal dost isti način, kot zdaj s tamalo. Mislim, saj vem, da je s svojimi drugač, ampak po 3 letih skoraj lahko rečem, da tolk bistvene razlike pa ni .. Razen tega, da je pri lastnih težje ostat 'nevtralen', da te lažje ob živce spravijo, ker bolj točno vejo kateri gumb pritisnit, pa da je težje ne jemat osebno enih stvari ...

 

 

Ampak saj pravim, ne vem, a je fora v otrokovem karakterju, da posluša in upošteva in ne divja brez kontrole okol, al je fora v tem da od začetka striktno nisem dovolila enih stvari delat in so zdaj pač ene meje postavljene in stvari jasne ...

Jaz osebno ne najdem nobenega argumenta kako vzgoja dveh ali več otrok hkrati ni težja kot vzgoja enega. In ja varovanje otrok ne pride blizu, ker varovanje je začasno in ne zahteva enake odgovornosti. Fora je tudi, da otroci druge ljudi dojemajo drugače in jih doživljajo manj uporniško saj so starši v prvi vrsti tisti, ki jih omejujejo.

 

Enega ali dva je meni kot dan in noč ...je pa seveda odvisno od mnogo faktorjev. Npr. če imaš dva otroka ali več, kjer nihče ni dovolj star, da bi lahko bil sam s seboj, brez da bi se pri tem poškodoval potem imaš polne roke dela. Danes sem starejšega enostavno posadil pred računalnik, odpru youtube in je dobro uro sedel na mestu in gledal kar ga pač zanima. Vmes sem zrihtal tamalo, da je zaspala in približno pospravil kuhinjo. Razen majhnega incidenta z novim inovativnim umivanjem rok in namembnostjo mila večjih težav ni bilo. Še pred parimi meseci je to zgledalo tako, da je šel starejši z nama v zgornji štuk, kjer je imel težavo biti sam v svoji sobi, zato je seveda moral biti z menoj in malčico v njeni sobi, kjer je bila tema in sem jo hranil. Ker je težko bil tiho, potem mala ni jedla, ker je bratec bolj zanimiv kot hrana in s široko odprtimi očmi itak ni blo možno zaspati, da ne omenjam pregovarjanja zakaj je bolje, da mali ostane v svoji sobi ... cela štala za prazen nič.

 

Precej je pa tudi v karakterju otrok, tako da sem kot starš razvil navado, da drugih ne sodim po tem kar ugledam v 15s srečanja npr. v trgovini, ker resnično ne poznam vsebine, ki se za videnim skriva. Projiciranje nekih idealnih predstav o starševstvu v takšnih primerih, se mi je izkazalo za napačno, kaj pa jaz ali kdo drug ve kaj vse je tisti mali ali tamala že ušpičila tisti dan, da je starš na robu živčnega zloma : ))

[Pico Della Mirandola]

sej v bistvu se tu vsi strinjamo, kot ničkolikokrat se pa ujamemo v past projeciranja lastne izkušnje na vse ostale..

 

Dejstvo je da se večina, da ne rečem spet vsi ,otrok do neznancev oziroma drugih oseb s katerimi nimajo pristnega odnosa, vedejo drugače k doma do staršev, že med dvema staršema se ponavadi do enega vedejo drugače kot do drugega

 

Več k majo zaupanja do človeka, bl ko je ta človek prijazen, ljubeč, bl ga izkoriščajo..

Lastnost ki jo človeška vrsta hrani od rojstva do bridkega konca tuzemeljske poti..

 

Ta parazitizem je že v zarodku, ki z matere scuza vse užitno in ga boli una mala stvar za gostitelja..

 

Pač jst si to razlagam k nek genetski zapis ki pomaga vrsti k preživetju.

Ne glede da nam danes družba in služba omogočata lagodno preživetje smo ta prazapis očitno shranili..

 

in v njemu piše da nam prijazni ne škodijo in jih mormo izkoristit, ta strogi pa so nevarni in se jim mormo dobrikat.

[Pico Della Mirandola]

No moji dve zaenkrat ne znajo brat, pa tut na LNF še ne hodijo..

 

tko da so še zmer prepričane da imajo čudovitega očeta

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[nataly]

Hm, jaz pa za moji nisem ziher

V glavnem - najbolj se itak strinjam z Lio -valjda ker sma prigurale tak daleč s totim frocovjem in vsaka s svojimi izkušnjami.

[butl]

Hojla Porny, ti je Aliana super povedala. Od dopovedovanja, do tega, da jih prpraviš, da sodelujeta. Ampak, otrokova reakcija kljub pripovedovanju, opozarjanju, ni zmerej predvidljiva, tko da je res najblj ziher, da najprej starejšo spraviš ven, jo zaposliš /da ti pomaga nost, prjet.../ in pol še mlajšo. Včasih pa tud to ne pomaga. Tkrat je treba pač odreagirat hipno in jih na en način ustavt. Če jih prevečkrat ustavljaš s povišanim glasom, pol vpitje blj malkrat pomaga in jih je pač treba fizično zadržat al pa jima preprečt, da bi ušle na cesto.

Jst sem bil v podobni situaciji letos na morju. Zjutraj smo pili kavo, tamali sta se pa igrali po parceli in enkrat je pozornost pač mal popustila. Tamala se je znajdla na robu 1,5 metra visoke škarpe, ko sem jo opazil /ostali so bli tko obrnjeni, da je niso vidl/. Ni se dal nardit nč druzga, kt zadret se. Zadrl sem se "pikica, ustavi se". Zdrl, ne samo povišal glas. Ker tamala ni navajena, da bi se drl nanjo, se je ustavla kt prbita. Če bi bla pa dretja navajena, al pa, če bi ji kej tacga govoru za vsako malenkost, je pa vprašanje, a bi se ustavla. Zato je pomembno, da se človk brzda in da k reče ne, je to res ne.

 

Si napisal, kako se punčki cufata za vsako stvar, ko sta skupej. O tem sem ti že enkrat pisal, pa bom vseen še enkrat. Oba otroka rabta posvečen cajt zase s strani starša, da dobita potrebno pozornost. 10 minut na dan /lohk pa seveda več/, ko si ti samo z eno in mami z drugo in obratno. Ta praksa dela čudeže. In še ena stvar. Starejša je zmerej prva. Ko prideš domov, najprej pozdraviš /polubčkaš, objameš, popestuješ.../ starejšo, potem mlajšo. In pol so problemi okol cufanja za isto igračo bistveno manjši. Midva z ženo uporabljava še en pristop, ki preverjeno deluje. Tist, ki prvi pokaže zanimanje za eno stvar, tist je prvi, tadrug počaka. Nej bo igrača, gugalnica al pa kej druzga. Tadrug se uči počakat, taprvi pa zavedanja, da mora delit.

 

Zdej bom napisal še nekej, na kar si me ti spomnu in nima veze s teboj al pa s tvojo družino, ampak hočem povedat, kako lahko ene take, na prvi pogled čist nedolžne reakcije otroka, kažejo na hud problem.

Napisal si, da si ti tist, ki jih tolaži in uspava.

Starejši od dveh otrok se je glih tko tolažil pri očetu. Začel se je en cajt po rojstvu tadruzga. Na prvi pogled nč tacga, jebiga, sta si tko razdelila delo in otrok se navad a ne. Kasneje se je začel dogajat, da je mel starejši skoz blj neredno prebavo. Ni kakal po dva, tri dni. Tud nč tacga a ne, otroc kakajo 3 krat na dan do enkrat na tri dni, pa je še vse normalno. Ampak to se je začel stopnjevat. Enkrat smo bli glih skup na enem pikniku, ki ga je mel dedi od teh otrok. Otrok je začel jokat, da ga boli trebušček. Kva nardi starš /sploh mami/, ko je njegov otrok v stiski? Stop zraven in ga poskuša potolažit, objet, božat, mu prigovarjat. Kva je nardila njegova mami. Zmrzlna je. Namest, da bi stopila do otroka in ga potolažla, je vzela mlajšega v naročje, starejšega, ki je bil v stiski pa popolnoma ignorirala. Oči je bil tist, ki je potolažu otroka. Jst sem to opazu in ko smo bli kasnej sami z njunima starima staršema, tud povedal, kva sem porajtal in pol, skoz pogovor sta tud unadva povezala nitke. Otrokova mama je bla lahko nežna, blaga, čuteča, kadar je bil otrok v dobri koži, ko pa je bil v stiski, je pa zmrzlna. Vsakič. To je sindrom mrzle mame in za otroka tolk uničujoč, kt ignoriranje.

Mamici se ni sanjal, da tko reagira, ni opazila in tud ostali ne. Dons hod h psihoterapevtu /mami/ in se trud.

 

Še enkrat. Tole nima nč s tabo, da ne bo spet kdo mislu, da diagnosticiram.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[FixMinze]

sej v bistvu se tu vsi strinjamo, kot ničkolikokrat se pa ujamemo v past projeciranja lastne izkušnje na vse ostale..

 

Dejstvo je da se večina, da ne rečem spet vsi ,otrok do neznancev oziroma drugih oseb s katerimi nimajo pristnega odnosa, vedejo drugače k doma do staršev, že med dvema staršema se ponavadi do enega vedejo drugače kot do drugega

 

Več k majo zaupanja do človeka, bl ko je ta človek prijazen, ljubeč, bl ga izkoriščajo..

Lastnost ki jo človeška vrsta hrani od rojstva do bridkega konca tuzemeljske poti..

 

Ta parazitizem je že v zarodku, ki z matere scuza vse užitno in ga boli una mala stvar za gostitelja..

 

Pač jst si to razlagam k nek genetski zapis ki pomaga vrsti k preživetju.

Ne glede da nam danes družba in služba omogočata lagodno preživetje smo ta prazapis očitno shranili..

 

in v njemu piše da nam prijazni ne škodijo in jih mormo izkoristit, ta strogi pa so nevarni in se jim mormo dobrikat.

 

 

Ja mamo to parazistko naravo, ampak mamo tudi sposobnost sprejemanja vrednot, ki omenjeno naravo postavi nižje na lestvico. Glede otrok ... sej babice in dedki so ponavadi tudi prijazni, ampak otroci vseeno radi kažejo manj uporništva, izkoriščanja. Bi rekel, da je možno več dinamik oz. scenarijev.

 

Npr. meni deluje, da ko smo pri starih starših, da začutijo:drugačen, nov, svež prostor, ki jih energizira in motivira tudi v poslušnost. Mogoče podobno kot, ko prideš v novo službo ali ko dobiš novega šefa al pa ko dobiš povišico in si potem kar nekako bolj pripravljen za vse zaradi novega vetra. In ta sreča dedkov in babic, ko spet vidijo tamale se prenaša na otroka. Verjetno so stari starši, ki so v pogostejši vlogi vzgojitelja v drugačni poziciji ... ?

[Pico Della Mirandola]

Ja mamo to parazistko naravo, ampak mamo tudi sposobnost sprejemanja vrednot, ki omenjeno naravo postavi nižje na lestvico. Glede otrok ... sej babice in dedki so ponavadi tudi prijazni, ampak otroci vseeno radi kažejo manj uporništva, izkoriščanja. Bi rekel, da je možno več dinamik oz. scenarijev.

 

Npr. meni deluje, da ko smo pri starih starših, da začutijo:drugačen, nov, svež prostor, ki jih energizira in motivira tudi v poslušnost. Mogoče podobno kot, ko prideš v novo službo ali ko dobiš novega šefa al pa ko dobiš povišico in si potem kar nekako bolj pripravljen za vse zaradi novega vetra. In ta sreča dedkov in babic, ko spet vidijo tamale se prenaša na otroka. Verjetno so stari starši, ki so v pogostejši vlogi vzgojitelja v drugačni poziciji ... ?

Mislm da je Iknee tu fajn povedala, kaj imajo praviloma stari starši česar starši ne..

predvsem je tu ključen čas, vedenje o napakah pri lastni vzgoji, večjo potrpežljivost, neprojeciranje lastnih strahov in ambicij, in običajno vse splošno prijazno okolje..

 

Seveda govorim za stare starše ki so v penzioni, tisti k še delajo so pa živ obup od obupa in bohpomagi... tile se skoz vpletajo v vzgojo in so desetkrat bolj obremenjeni s projekcijami..pa še cajta nimajo glih takrat k jih rabiš

[FixMinze]

Mislm da je Iknee tu fajn povedala, kaj imajo praviloma stari starši česar starši ne..

predvsem je tu ključen čas, vedenje o napakah pri lastni vzgoji, večjo potrpežljivost, neprojeciranje lastnih strahov in ambicij, in običajno vse splošno prijazno okolje..

 

Seveda govorim za stare starše ki so v penzioni, tisti k še delajo so pa živ obup od obupa in bohpomagi... tile se skoz vpletajo v vzgojo in so desetkrat bolj obremenjeni s projekcijami..pa še cajta nimajo glih takrat k jih rabiš

Ja sej je fajn povedala ...sam ne bi posploševal. Za svoje lahko mirno rečem, da bi bilo slabo, če bi prevzeli vzgojo, glede nato, da pred kosilom dobi 10x za jest ha ha (v resnic se jokam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif ). Imajo pač bolj tekoč odnos, ker se pri njima dogajajo stvari, ki se doma ne in so zato zanimive, ker je babi manj stroga, ker babi z njim zvečer zaspi, ker babi niti na misel ne pride da bi se svojim vnučkom kregala, ker babi lahko fajn navija okrog prsta .... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif . Midva se sam še reživa, sprva sva bila bolj zoprna, potem pa ugotoviš, da proti mlinom na veter ne moreš. Zagotoviš bistvene stvari ostalo pa je stvar tistega, ki se z otrokom ukvarja. Vem, da s tem na nek način otroka begamo, ampak glede nato, da je večji del z nama in v vrtcu ne bo imelo večjega vpliva. Nadejam pa se, da bo s tem pridobil nek vtis, da je z različnimi ljudmi potrebno uporabljati različne pristope ...

[mayita]

Hm jaz mojemu nikoli ne pustim da bi odpiral sam vrata od avta,no way.počaka v avtu dokler jaz ne razložim ali prvo njega peljem notri ali na varno pol pa se ukvarjam z drugimi stvarmi.

otroci so tako majhni da če pelje nekdo vzratno saj se ga ne vidi,lahko ravno kolesar pridrvi mimo ali iz mojih izkušenj mali odpre tako močno vrata od avta da razbije moja vrata in drugemu avto.....

piko zakaj moraš pa vse naenkrat narest,da prihraniš čas,mislim da ga ne ker da loviš in jih kličeš vmes še kaj raztreseš mi ne deluje da prihraniš čas. torej.....

[mayita]

Hm glede starih staršev jaz mislim to kar zdaj ljudje delajo je predvsem neodgovorno.naštepajo si po tri otroke pol pa oni morajo nazaj v službo ,povrhu še vrtca nimajo pol pa breme prestavijo na stare starše hkrati se pa pritožujejo kako grozno vzgojo imajo in da jim vse pustijo.Glupo.

Mojega so stari starši čuvali samo trikrat po par ur ali malo več,in tudi zdaj nimam vrtca zanj,pa mi na kraj pameti ne pade da jim ga bom dala čuvat.to ni njihva skrb je moja.torej še naslednje leto ne bom iskala takega dela kjer bi bila odsotna več kot par ur,iščem pa delo kjer ga imam lahko pri sebi,vse se da če se hoče.

torej sama si dam delo in pol ga prodam,je pa res da nimam avta ne gremo za cel mesec na morje,sam se mi to ne zdi toliko pomembno kot to da otrok dobi neko dobro ne živčno družino.....

[FixMinze]

Pr nas to bolj u izi doživljamo. Stari starši so itak najbolj presrečni, če majo lahko otroke v varstvu, moji npr. me že kličejo, če nas kake tri tedne ni ...kdaj pridemo. Nama pa tud sede, to pomeni vikend malo bolj na off. To seveda ni tko, da tamale porineva tastarim v roke 'na tle mate nama se ne da'. To pomen, da lahk spiva malo dalj časa (da mal zaleževa zjutrej), pa da greva mal po svoje ali pa jo skupej pičimo na bližnje hribe in ko pridemo nazaj nas čaka obrok ...na srečo se oba dokaj dobro razumeva s starši, njim pa varstvo in obisk z otroci ponavadi ni odveč, men je res zakon, da mava to možnost. Sploh hecno je, da preden sem šel na svoje, da sem s starši bil non stop v prepiru do te mere, da je bilo že prav nevzdržno.

[Pico Della Mirandola]

staro pravilo je : naloži si toliko bremena, kot ga lahko nosiš ...

 

aha pa velja samo za nas tole pravilo, ali tut za Afričane in Indijance in ostale primitivne divjake, kot bi rekel Koryubudo. kajti potemtakem, sledeči sploh ne bi smel imeti več otrok....

 

Niti tistega enega samega..

 

kako rešiti tole vprašanje s kastracijo sterilizacijo vseh nebelcev, oziroma belcev ki so zaposleni ?