Vzgoja otrok

[Boudika]

Ja, v spominjanju preteklosti je neizogibno tudi nekaj idealiziranja. Moram spomniti še na eno razliko. Otroci smo bili bolj svobodni (prepoznam tudi svoje otroštvo v marsičem), je pa bilo tudi več možnosti, da vse hudo, kar se je zgodilo otroku, ostane neopaženo, skrito, potlačeno. Ker se nihče tudi ukvarjati ni znal s tem. Vsaka stvar ima dve plati. Oshovo pisanje berem bolj kot idealni model, otrok se lahko povsem svobodno in hkrati varno razvija zgolj v skupnosti, ki je v celoti etična, zrela, razumevajoča do otroka.

 

Mogoče je kdo gledal film po scenariju Mihe Mazzinija - Sladke sanje. To je nekje obdobje našega otroštva (malce bolj zgodaj v bistvu, mogoče šestdeseta). Tu je videti tako svobodo tistega časa, kot prepuščenost otrok samim sebi v najhujših situacijah. To je tista druga plat, na katero radi pozabimo, ko se spominjamo preteklosti.

 

Zato vedno, ko se opozarja na današnji čas in zlorabe otrok (kar je seveda prav in nujno), moram spomniti, da je bilo v preteklosti veliko težje, veliko manj - če sploh, se je govorilo o tem, še manj se je kdo z zaščito in pravicami otrok ukvarjal. In to je bil tudi problem ekspresnega mentalnega preobrata - seksualne revolucije - ko so ljudje hiteli kazat svojo odprtost, osvobojenost predsodkov, hkrati pa sploh niso razumeli do kod segajo pravice otrok in pred čim bi morali biti zaščiteni.

 

Vem to iz svojega otroštva - kaj vse sem že videla in vedela in čemu bila izpostavljena v predšolskem obdobju, da ne govorim o tem, da sva lahko (celo vzpodbujani) dve osnovnošolki bili cele noči zunaj, na zabavah, brez nadzora in kakšne posledice so vsemu temu sledile.

 

Umetnost je v bistvu iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo/zaščito otroka. Tudi v preteklosti te zadeve niso bile ravno počiščene, čeprav na drugačen način kot danes.

[Pico Della Mirandola]

se strinjam z napisanim!

v bistvu sem na to hotel opozorit pa sem se zaplezal v lepoto spomina na mladostno brezskrbnost

[domoljubka]

...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png ...hah Pico...moram ti lajkat.

Pa ne zato, ker si izjavil, da raje vidiš otroka pred rečunalnikom, kot v svobodi gibanja brez nadzora, ampak preprosto zato, ker si nam zaupal kaj vse si počel v mladosti....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/whistling.gif ...

 

Zanimivo je bilo prebrati koliko tistega na meji si drmal....in preživel...ostal živ....

Ampak ravno zato... pa si danes lahko predstavljaš marsikaj... imaš uvid in domišljijo....

 

Še zmeraj pa se sprašujem ali s tem, ko danes otroku preprečimo lastne poiskuse v imenu varnosti....najbolj ne strežemo sebi, preprosto zato, ker nas je močno strah?

Ali je mogoče verjetnost, da smo sami postali nekako "paranoični, tako panični" , da ne znamo brez kontrole ? Da ne znamo spustit nadzora ?

Nadgledovanje našega življenja morda povzroči, da postanemo sami takšni in morda nevede sprejemamo takšno miselnost.

Verjetno se nam tudi zato ne zdi vprašljivo nadzorovati otroka na vsakem koraku...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sssh.gif

 

Moram se še enkrat tu vrnit k vprašanju; Kako to, da starši o vsem tem niso vedeli, kako so oni spregali to, da se otroci igramo tudi na svojo roko, brez totalnega nadzora ?

A so nas imeli manj radi kot imamo zdaj mi svoje otroke, a so bili manj razgledani, zavedni, manj firbčni, a so bili bolj zaposleni in niso imeli časa se ukvarjati z nami,

To zadnje prav gotovo ne...današnji človek se mi zdi bolj obtežen in zamorjen kot naši starši...

...Je prevladaovala kakšna drugačna miselnost ? Katera za razliko od zdaj ?...

 

Pri tem, ko dopuščamo otroku svobodo ...je ključnega pomena...če zdaj pomislim za nazaj - predvsem določanje trdnih mej.

A imamo večji strah pri tem zato, ker se zavedamo, da nimamo metode za postavljanje trdnih mej?

Se zavedamo, da se premalo iskreno pogovarjamo z otroci, ker enostavno nimamo časa....ali smo se enostavno razlezli v komfortu in se ne angažiramo dovolj pri razmejitvah- kaj in kako bomo dopuščali ?

 

Mojim staršem je to morda kar uspelo dopovedat.

Oba sta bila precej stroga...in zelo jasno sta dala za vedeti- kaj pa ne bosta tolerirala.

O drogah smo se začeli pogovorjati zelo zgodaj (pri 6 letih )...tako, da ko sem prišla v stik s kkšno družbo kasneje ...ni bilo šans, da probam in poiskusim...pa me je bilo povsod dosti.

Kraja , laž, vandalizem...to je bilo pri nas na popisu za odstrel.

Fotr in mat sta bila nepreklicano jasna do teh prekrškov...In skoraj nikoli jima z bratom nisva ušla.

Tu pa je pel raport in kazen...

Od teh zadev si težko kaj zmutil, prekril, zataškal...se je tudi post festum zgodilo...

 

Se spomnim ...(mogoče sem že povedala to, pa se mi zdi dober primer in ponovim tu ) ... ko je enkrat brat s sosedovim Batotom na bližnji tržnici ukradel lubenico.

Prišel domov... na skrivaj ....( vsaj mislil je tako, da mu je ratalo ) ....vzel nož in šibal v kletno pralnico na juhuhu razrez s fešto....

Mati opazila, šla za njim....ju dobila....sprašala po SS metodi....seveda jecljanje ni pomagalo....

Fotr prišel iz službe...sledil drugi raport...

Ufffff....ne bom razlagala kako ga je privil...ker bi danes rekli temu verjetno nasilje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sorry.gif

Ampak potem je fotr naslednji dan odkorakal z njim na to tržnico k temu tipu z lubenicami.

Brat se mu je mogu javno opravičit ...in v stavku ni smelo manjkati tisto....ker sem vam ukradu...

Fotr je nato plačal lubenico....brat, je imel takrat enih 9 let...pa je mogu pri njemu ostat ves dan in mu pomagat prelagat blago....

Mislim, da se nato ni več spomnil kaj takega.

 

Kaj bi današnji straši naredili v takšnem primeru ?

Povedali, da se to ne sme početi....in sledila bi prepoved igric na računalniku?

Bi spregledali, mislili, da je dejanje slučajno, saj vsi otroci kdaj kaj ukradejo ?

Jup...sej to je res....ampak manjka domišljija pri vzgojnih ukrepih....

Metode kazni so nekako bolj pogojene...kot moralno-etične...manj zaležejo pri postavljanju meja...

Ne vem, če imam prav...ampak v moji praksi se je nepreklicana doslednost verjetno kar izkazala za pravilno...

Sem te meje zelo poznala in upoštevala.

 

Morda je potem tu ta ločnica med nekaterimi, ki so ta rob vseeno prestopili.

V naši družbi so bile lumparije ....ampak vseeno se mi zdi, da je bila pomembna vzgojna podlaga pri tem kar smo počeli.

Starš seveda igra vlogo usmerjenja in razlaganja pojmov, dejanj, mej,

 

Morda bi lahko nadgradili naše starše.

Jih povprašali kaj so razmišljali ob tem, ko so nam dovolili več svobode....in ponovno pretresli metode vzgajanja...

Kot pravi Boudi;

Umetnost je v bistvu iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo/zaščito otroka.

Tudi v preteklosti te zadeve niso bile ravno počiščene, čeprav na drugačen način kot danes.

 

Vem pa zagotovo nekaj...

Otroke je potrebno nagnati nazaj na igrišča, travnike, dvorišča....in prenehati zganjati prezgodnje ambicije, ki so plod naših pretiranih prestižnih namer in strahu...

 

Ulice so prazne ...pri nas se igrajo le priseljenški otroci...in morda jim kdaj rata potegnit za seboj kakšnega domačinčka...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[Pico Della Mirandola]

...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png ...hah Pico...moram ti lajkat.

Pa ne zato, ker si izjavil, da raje vidiš otroka pred rečunalnikom, kot v svobodi gibanja brez nadzora, ampak preprosto zato, ker si nam zaupal kaj vse si počel v mladosti....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/whistling.gif ...

 

Zanimivo je bilo prebrati koliko tistega na meji si drmal....in preživel...ostal živ....

Ampak ravno zato... pa si danes lahko predstavljaš marsikaj... imaš uvid in domišljijo....

 

Še zmeraj pa se sprašujem ali s tem, ko danes otroku preprečimo lastne poiskuse v imenu varnosti....najbolj ne strežemo sebi, preprosto zato, ker nas je močno strah?

Ali je mogoče verjetnost, da smo sami postali nekako "paranoični, tako panični" , da ne znamo brez kontrole ? Da ne znamo spustit nadzora ?

Nadgledovanje našega življenja morda povzroči, da postanemo sami takšni in morda nevede sprejemamo takšno miselnost.

Verjetno se nam tudi zato ne zdi vprašljivo nadzorovati otroka na vsakem koraku...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sssh.gif

 

Moram se še enkrat tu vrnit k vprašanju; Kako to, da starši o vsem tem niso vedeli, kako so oni spregali to, da se otroci igramo tudi na svojo roko, brez totalnega nadzora ?

A so nas imeli manj radi kot imamo zdaj mi svoje otroke, a so bili manj razgledani, zavedni, manj firbčni, a so bili bolj zaposleni in niso imeli časa se ukvarjati z nami,

To zadnje prav gotovo ne...današnji človek se mi zdi bolj obtežen in zamorjen kot naši starši...

...Je prevladaovala kakšna drugačna miselnost ? Katera za razliko od zdaj ?...

 

Pri tem, ko dopuščamo otroku svobodo ...je ključnega pomena...če zdaj pomislim za nazaj - predvsem določanje trdnih mej.

A imamo večji strah pri tem zato, ker se zavedamo, da nimamo metode za postavljanje trdnih mej?

Se zavedamo, da se premalo iskreno pogovarjamo z otroci, ker enostavno nimamo časa....ali smo se enostavno razlezli v komfortu in se ne angažiramo dovolj pri razmejitvah- kaj in kako bomo dopuščali ?

 

Mojim staršem je to morda kar uspelo dopovedat.

Oba sta bila precej stroga...in zelo jasno sta dala za vedeti- kaj pa ne bosta tolerirala.

O drogah smo se začeli pogovorjati zelo zgodaj (pri 6 letih )...tako, da ko sem prišla v stik s kkšno družbo kasneje ...ni bilo šans, da probam in poiskusim...pa me je bilo povsod dosti.

Kraja , laž, vandalizem...to je bilo pri nas na popisu za odstrel.

Fotr in mat sta bila nepreklicano jasna do teh prekrškov...In skoraj nikoli jima z bratom nisva ušla.

Tu pa je pel raport in kazen...

Od teh zadev si težko kaj zmutil, prekril, zataškal...se je tudi post festum zgodilo...

 

Se spomnim ...(mogoče sem že povedala to, pa se mi zdi dober primer in ponovim tu ) ... ko je enkrat brat s sosedovim Batotom na bližnji tržnici ukradel lubenico.

Prišel domov... na skrivaj ....( vsaj mislil je tako, da mu je ratalo ) ....vzel nož in šibal v kletno pralnico na juhuhu razrez s fešto....

Mati opazila, šla za njim....ju dobila....sprašala po SS metodi....seveda jecljanje ni pomagalo....

Fotr prišel iz službe...sledil drugi raport...

Ufffff....ne bom razlagala kako ga je privil...ker bi danes rekli temu verjetno nasilje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sorry.gif

Ampak potem je fotr naslednji dan odkorakal z njim na to tržnico k temu tipu z lubenicami.

Brat se mu je mogu javno opravičit ...in v stavku ni smelo manjkati tisto....ker sem vam ukradu...

Fotr je nato plačal lubenico....brat, je imel takrat enih 9 let...pa je mogu pri njemu ostat ves dan in mu pomagat prelagat blago....

Mislim, da se nato ni več spomnil kaj takega.

 

Kaj bi današnji straši naredili v takšnem primeru ?

Povedali, da se to ne sme početi....in sledila bi prepoved igric na računalniku?

Bi spregledali, mislili, da je dejanje slučajno, saj vsi otroci kdaj kaj ukradejo ?

Jup...sej to je res....ampak manjka domišljija pri vzgojnih ukrepih....

Metode kazni so nekako bolj pogojene...kot moralno-etične...manj zaležejo pri postavljanju meja...

Ne vem, če imam prav...ampak v moji praksi se je nepreklicana doslednost verjetno kar izkazala za pravilno...

Sem te meje zelo poznala in upoštevala.

 

Morda je potem tu ta ločnica med nekaterimi, ki so ta rob vseeno prestopili.

V naši družbi so bile lumparije ....ampak vseeno se mi zdi, da je bila pomembna vzgojna podlaga pri tem kar smo počeli.

Starš seveda igra vlogo usmerjenja in razlaganja pojmov, dejanj, mej,

 

Morda bi lahko nadgradili naše starše.

Jih povprašali kaj so razmišljali ob tem, ko so nam dovolili več svobode....in ponovno pretresli metode vzgajanja...

Kot pravi Boudi;

Umetnost je v bistvu iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo/zaščito otroka.

Tudi v preteklosti te zadeve niso bile ravno počiščene, čeprav na drugačen način kot danes.

 

Vem pa zagotovo nekaj...

Otroke je potrebno nagnati nazaj na igrišča, travnike, dvorišča....in prenehati zganjati prezgodnje ambicije, ki so plod naših pretiranih prestižnih namer in strahu...

 

Ulice so prazne ...pri nas se igrajo le priseljenški otroci...in morda jim kdaj rata potegnit za seboj kakšnega domačinčka...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

ta prvi boldan del.. ne da nas niso imeli radi, izkušenj s tem niso imeli.. živeli so neko drugo realnost, post vojno.. Oziroma moja mati celo II svetovno vojno kot malčica, potem so prišli v porušeno državo, kjer so se vsi ukvarjal z obnovo, socializem je prinesel nek razkol kar se starih meščanskih vrednot tiče, otroci in ženske so imeli v času najbl železnega socializma kr naenkrat bistveno več pravic kot vrstniki v demokracijah po svetu.. In te tradicionalne vrednote iz prejšnjega sistema so se malce porazgubile(ostale so samo po vaseh in v vukojebinah)

Po drugi strani so starši slepo verjel institucijam, socialna , šola, milica, če te tile niso iskal je blo vse v redu..

Šola je pa v tistih časih ratala brezzobi tiger, ukinile so se telesne kazni, poudarjala se je prevzgoja, preventiva, otroc so kar naenkrat ratal mali delavci in učitelji mali birokratki in tehnokratki.. in ni blo drugega k da si se z mulci ukvarjal v božjo mater..

Ker sami niso imeli podobnih izkušenj, če so jih pa imeli so pa itak bili fatalisti, jim valjda ni bilo jasno česa vsega so sposobni njih otroci.

 

izhajam sicer iz pedagoške družine in je moja mat, vsaj kar se šolskih neumnosti tiče bila skoz na tekočem..

sam takrat je za to skrbel sistem..

 

zdej da ste se o drogah začeli pogovarjat zlo zgodaj, ne vem, k ne vem kolk si stara, vem da 75 leta vsaj v Jugi problematike droge še ni bilo.. vsaj ne v taki meri, da bi pri starših imel nekotežo, takrat smo se ukvarjal s škodljivostjo kajenja, pa dobil neke slikanice o tem kak je to grozno, velik se je sprostila spolna vzgoja.. Tatvine kraja in to so prišle na tapeto samo če je posegla vmes institucija..

 

izjema so bili otroci vojnih oseb in miličnikov te so zarana začel na trdo prijemat.

 

Je pa res, da takrat družba ni posegala v absolutne pravice staršev do otroka..

Do 14 leta nisi imel nobenih pravic iz naslova otrok starš..

 

Danes je seveda to bistveno drugače..

zato, je staršem težje postopat v primeru pizdarij otrok..

 

Primer tvojega fotra, bi se danes štel za hudo psihično nasilje..

 

Sam evo vidš, preživeli smo..

 

danes starš v tem primeru gre sam k trgovcu in se opraviči, če sploh se, ker si verjetno zračuna da je itak lubenica po oderuški ceni in da je mali še prav imel.. proletarci združimo se..

 

tko da ja drugi cajti so..

 

danes institucijam in sistemu ne moreš zaupat, danes moraš sam poskrbet za varnost in preživetje otrok

[Cookie]

jebela cesta, pa glih sekanje drv sem mislila predlagat http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_eek.gif

[Silica]

Pri meni kazni nikoli niso delovale. Mislim, če se ne bom učila, grem sekat drva, obirat jabolka, pucat hleve? Yes! že letim http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Ukvarjanje s tistim, kar imaš rad, je nagrada za opravljene obveznosti (šola, delo doma, ...). Pa brez heca, mislim, s strani staršev. Simpl. (za tiste, ki smo brez otrok http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif )

[Silica]

Ja, itak, Ceres. Trudiš se (tudi) zato, da dobiš, kar želiš, in če prav razumem, on lahko počne tisto, kar mu je všeč, tudi če se ni nič učil.

[mayita]

to je kraja!

a si prepričana da je to kraja,ker ti lahko zagotovim da ni.ker sem tudi jaz že par knjig skopirala jih dala gor in jih naj vsak pol ali na računalniku prebere ali si jih skopira, če je deljenje znanja protizakonito tudi prav......in verjemi Oshotu bi bilo vseeno,tko da kdor koli si lasti njegove pravice . drugače pa naj več knjig natisnejo in ne bo dileme.....

[anne]

Pa ne no, spet mi je cel odgovor izginil:( Bom komentirala samo zadnji del.

 

Pomislimo, kdo od nas se pa je učil vsak dan in to pol ure dnevno? Jaz sem res naredila nalogo takoj, ko sem prišla iz šole, razen ob petkih in pred počitnicami. Takrat me je čakalo na zadnji dan. Isto učenje pred kontrolkami in glasbena. Kampanjsko.

 

Na faksu sva s prijateljico vsako jesen rekli, da to leto pa RES pričneva s sprotnim učenjem. Ja seveda:D

 

Ok, res sem jaz potrebovala manj truda od ostalih, a to je včasih lahko breme, kot predvsem pričakovanja okolice. Pa kaj, če dobiš 4 ali 3? Potem pa drugi včasih bolj travmirajo od tebe, sploh skrajno nepovezane osebe:S Pomembnejše je, da se naučiš nekega reda, obveznosti, odgovornosti in predvsem to, da tvoja dejanja prinašajo posledice. Ali je to v šoli, na dvorišču, v delavnici, je morda manj pomembmo.

 

Ceres, kaj pa bi tvoj sin želel početi v življenju, kje se vidi? A so ocene za tisti cilj res tako pomembne?

[Silica]

Seveda se nisem učila uro pa pol dnevno. In ja, kasneje se je to (skupaj še z drugimi stvarmi) zelo zelo slabo končalo. Gre se za delovne navade, ne za ocene.

[domoljubka]

ta prvi boldan del.. ne da nas niso imeli radi, izkušenj s tem niso imeli.. živeli so neko drugo realnost, post vojno.. Oziroma moja mati celo II svetovno vojno kot malčica, potem so prišli v porušeno državo, kjer so se vsi ukvarjal z obnovo, socializem je prinesel nek razkol kar se starih meščanskih vrednot tiče, otroci in ženske so imeli v času najbl železnega socializma kr naenkrat bistveno več pravic kot vrstniki v demokracijah po svetu.. In te tradicionalne vrednote iz prejšnjega sistema so se malce porazgubile(ostale so samo po vaseh in v vukojebinah)

Po drugi strani so starši slepo verjel institucijam, socialna , šola, milica, če te tile niso iskal je blo vse v redu..

Šola je pa v tistih časih ratala brezzobi tiger, ukinile so se telesne kazni, poudarjala se je prevzgoja, preventiva, otroc so kar naenkrat ratal mali delavci in učitelji mali birokratki in tehnokratki.. in ni blo drugega k da si se z mulci ukvarjal v božjo mater..

Ker sami niso imeli podobnih izkušenj, če so jih pa imeli so pa itak bili fatalisti, jim valjda ni bilo jasno česa vsega so sposobni njih otroci.

 

izhajam sicer iz pedagoške družine in je moja mat, vsaj kar se šolskih neumnosti tiče bila skoz na tekočem..

sam takrat je za to skrbel sistem..

 

zdej da ste se o drogah začeli pogovarjat zlo zgodaj, ne vem, k ne vem kolk si stara, vem da 75 leta vsaj v Jugi problematike droge še ni bilo.. vsaj ne v taki meri, da bi pri starših imel nekotežo, takrat smo se ukvarjal s škodljivostjo kajenja, pa dobil neke slikanice o tem kak je to grozno, velik se je sprostila spolna vzgoja.. Tatvine kraja in to so prišle na tapeto samo če je posegla vmes institucija..

 

izjema so bili otroci vojnih oseb in miličnikov te so zarana začel na trdo prijemat.

 

Je pa res, da takrat družba ni posegala v absolutne pravice staršev do otroka..

Do 14 leta nisi imel nobenih pravic iz naslova otrok starš..

 

Danes je seveda to bistveno drugače..

zato, je staršem težje postopat v primeru pizdarij otrok..

 

Primer tvojega fotra, bi se danes štel za hudo psihično nasilje..

 

Sam evo vidš, preživeli smo..

 

danes starš v tem primeru gre sam k trgovcu in se opraviči, če sploh se, ker si verjetno zračuna da je itak lubenica po oderuški ceni in da je mali še prav imel.. proletarci združimo se..

 

tko da ja drugi cajti so..

 

danes institucijam in sistemu ne moreš zaupat, danes moraš sam poskrbet za varnost in preživetje otrok

 

Pico hvala, ker si se potrudil z odgovorom ...

Kar nekaj od tega možno, da drži....ja.

 

..Možno, da niso res vedeli česa smo otroci lahko sposobni.....in da so zaupali v institucije....in da so bili bolj fatalisti kot zdaj.

Men mama še zdej kdaj zabrus za mojo hčer....Pa dej pusti jo naj gre, se mora navadit ...je že dovolj stara.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Ko jamram glede drugačnih časov, pa zna rečt - "Tako bo kot je sojeno ... ne moreš preprečit "....

...Meni se pa največkrat zdi, da je od mene odvisno ali prav preanaliziram in odločim...kako se bo to izteklo.....

 

Se pa spomnem tud tega vrstnega reda ;

Fotr je reku; Pejmo za mizo, da se zmenimo.

Potem je povedal kaj ne bo toleriral in zakaj...in vprašal, če smo razumeli, pa razložil, kakšna kazen sledi....

...Šele nato je vprašal, če nam ni kaj jasno, če imamo kaj za pridat, povedat...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png .

Zdej jst k sm bla kao sladkica z dvema čopkoma....sem se kdaj neumna nardila pa ustrelila kkšno od brata, ki je bil 4 leta starejši in me je našuntal vnaprej.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Tako, da je tud fotr kdaj dobil kak fet back...sicer pa je v večini obveljala njegova...

... ( Nema prava glasanja....bo kr držalo tisto kar si zgoraj omenil....kateri so že na začetku vzgojo na trdo prijemal )...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Sam fotr ni bil samo strog...je bil tud velik žurer.. Z mamo sta znala nardit vzdušje .

Drugače so se ukvarjali z nami ...jebela...zato pa je bilo tudi spoštovanje in upoštevanje z naše strani.

Vsekakor smo to mejo zato v neprej poznali....in jo največkrat upoštevali.

Če smo se pa prekršili (ker men je svaštara na pamet prilezlo)...potem pa se je vedelo kaj sledi....

A jbg pol....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif

 

Delitev dela je bila strahospoštovana....in doslednost staršev ni dopuščala izmikanja.

Je bil vsak dan konec dneva vpogled v to, če je bilo zares storjeno, to kar smo morali.

..Zdej tudi, če smo bili že v postelji je fotr vpoklical tistega, ki ni za celo familijo napr. čevlje spucal..

Je mogu pa takrat to naredit....nema praštanja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png

 

75 leta smo že vedeli kako in kaj s strani prepovedanih substanc...

Je res, da ni bilo toliko droge in je bilo več govora o alkoholu in cigaretah...

Sam zgleda, da sem jaz imela kar razgledane starše glede tega.

Mama je delala v zdravstvu...zato ji ni bilo to tako tuje...in je znala zmeraj pravljično, doživeto opisovati dogodke...in svariti kako naj se tega ognemo .

So mi pač ostali v spominu kot svarilo...in sproti smo potem tudi vedno kaj na to temo rekli.

 

Pri cigaretih je bilo pa takole;

Čale kadil kot Turk...nam je pa rekel, da bo prste posekal, če začnemo....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Ko je videl, da me matra, me je posadil na koleno in reku ...Ajde puši slobodno-probaj !...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em45.gif

Valjda mi je dal fino za potegnit tist cigaret (pri 6 letih)....tako, da od slabosti in kašljanja nisem imela več zaleta in želje, da bi to počela.

Mat se je valjda jezila...fotr pa je reku; " Bolje, da proba sa nama... nego sama. "...

...In ne brat - ne jaz ....nisva kasneje nikoli zares kadila (mogoče le še kakšen dim kdaj padu ...tako iz afnanja za hec )...evola še do danes ne...

Pa sem bila zelo frleča...že pri 15 hodila po discotekah in ob 4h zjutraj domov....

Ampak no sex, no drugs...sam rock and roll in simpatije......http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif .

[anne]

Ceres, madonca, pa menda lahko v unem svoj rajskem in zelenjavn vrtu najdeš dovolj dela/obveznosti za otroka;) Lahko ti pa pomaga-ta jesenskega narediti:D

[mayita]

hm kaj naj rečem vsega je treba po malem,moramo s časom naprej, sam ne tako da nas čas povozi ali posrka vase ampak da ga mi kontroliramo.....

jaz mojega učim vsega kar jaz znam in sem se naučila in seveda sedanje stvari, starši naredimo največjo napako ko rečemo ah saj tega ne bo rabil, znanje je znanje in vedno pride prav.sploh mislim fizično delo....

[anne]

Hahaha!

 

A nimaš še nekaj oken in najbrž tudi zaves:P?

 

Se spomnim prijateljev, ki so imeli obveznost it babicam obesit zavese. To je bila totalna muka, ubogi fantje, kakšna groza se jim je godila:S Ne pozabimo, to je bilo v blokovskih naseljih, kjer so bila trosobna stanovanja prej izjema kot pravilo.

 

(Ohja, to čaka tudi mene:/. Pa malo samorefleksije, meni tega ni bilo treba početi, kot morda tudi česa drugega ne, navsezadnje sem sama blokovsko dete, pa to ni vplivalo na moje občutke odgovornosti)

[mayita]

če mu manjka samo zicleder,ne vem no če je lahko na igrci dolgo pol je vstrajen, če ne pa kakšna sestavljanka,ne vem ceres kaj hočeš od njega.če naredi domačo nalogo verjetno je dovolj odgovoren.....in to še sam,drugi imajo probleme da otroci sploh nočejo narediti domače naloge in da morajo oni sedeti zraven.....izgleda imaš brihtnega fanta torej more samo telovadit možgane in to jih lahko tudi s čim kar ga zanima,recimo razen igric,če ne mu daš strateške igrice, da ni vedno isto.....

[nataly]

Takšen vzgojni način kot domoljubkini starši sem imela tudi jaz. Ko so ta mlajšo zasrbeli prsti in frendici ukradla jurja, je morala tistega jurja odnesti nazaj in se opravičiti. Danes sovraži že misel na tatvino. Če ne bi (po mojem) tako takrat reagirala, bi se ji vsake toliko znalo kaj zadopasti. verjetno. (ok...jaz tatvino grozno sovražim...res...). ali ko so telefonirale na vročo linijo...(ta mlajša zatožila, da so lezbijke klicale in da ji je rekla, da jo ima rada, pa nekaj je stokala v telefon...da ji ni bilo slabo?). No, najprej razjokala (kakšno deco imam), pol pa padla odločitev, da bodo deca tole plačali...in ko so rasle gobe (lisičke tisto leto), sem jih zapeljala v šumo, one nabirale, jaz stikala za jurčki...se sosedova punca (ki tudi sodelovala v telefonijadi) zadere...teta Nat...jaz ne morem več...in ji zavpijem nazaj: a telefonirala si pa lahko?....skratka, punce nabrale gobe, jih prodale, z istim potom šle na pošto plačat račun.

tisto o prepovedi gledanja tv ni vžgalo...sploh ker sem tako"pametno" dala kazen - mesec dni brez tv...pol pa je že čez dve uri poleg mene sedela in gledala dnevnik. eh...

Ceres...žal ti jaz nobenega pametnega nasveta ne bi znala dati...sem vzgajala punce

[Cookie]

...

Ko zdaj gledam nazaj, bodite dosledni! Na lastni koži izkušeno in zdaj pri 30ih, ko razmišljam o tem, to ni dobro! Z doslednostjo otrokom naredite uslugo za celo življenje.

 

...

se strinjam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

 

...

Ukvarjanje s tistim, kar imaš rad, je nagrada za opravljene obveznosti (šola, delo doma, ...). Pa brez heca, mislim, s strani staršev. Simpl. (za tiste, ki smo brez otrok http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif )

se strinjam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Ja, itak, Ceres. Trudiš se (tudi) zato, da dobiš, kar želiš, in če prav razumem, on lahko počne tisto, kar mu je všeč, tudi če se ni nič učil.

morda je v tem problem?

 

a si prepričana da je to kraja,ker ti lahko zagotovim da ni.ker sem tudi jaz že par knjig skopirala jih dala gor in jih naj vsak pol ali na računalniku prebere ali si jih skopira, če je deljenje znanja protizakonito tudi prav......in verjemi Oshotu bi bilo vseeno,tko da kdor koli si lasti njegove pravice . drugače pa naj več knjig natisnejo in ne bo dileme.....

no, ravno vzor moralnosti in bistrosti nisi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif

zato pa kradeš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif

vem, da boš zdej napisala en zmeden post, ampak se mi s tabo ne da ukvarjat. Tut Rugelj je vedu, kdo je zanj zgrešen primer.

 

 

Seveda se nisem učila uro pa pol dnevno. In ja, kasneje se je to (skupaj še z drugimi stvarmi) zelo zelo slabo končalo. Gre se za delovne navade, ne za ocene.

 

...

 

Že kakšno leto je on najbolj srečen če ima mir, veliko miru, za svoje računalniške igrice (sicer so videt čisto pametne), za snemanje in montiranje videov - ne morem ga pa dobiti za nič prizemljenega: kuhanje, sprehodi, šport mu je bolj muka, delo okoli hiše, ... vse to je bolj po liniji najmanjšega odpora.

Tu je morda odgovor; če želi delat v miru, se pravi snemanje in montiranje videov - okej, samo prej mora narest to, pa to, pa to od gospodinjkih del (nenazandje biva v skupnosti) poleg VSEH opravljenih šolskih zadev s primernim odnosom - če so to odlične štirke - okej, če pa se nivo niža - ni odstopa!

 

Jaz sem bila odličnjakinja, hodila v glasbeno trikrat tedensko, h verouku, poleg tega sem imela domače zadolžitve (pucanje vseh čevljev, brisanje posode, kasneje tudi pomivanje in celotna spucana kuhinja, sesanje. Od starosti 7 let dalje. Od 14 kuhanje za celo familijo.

Hotla sem bit zobarca, pa če sem hotla it na stomatologijo, je bilo treba znat, vedet - vse http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

no, pol, s kariero zobarce ni blo nič http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

[Pico Della Mirandola]

jst se tega vzgojnega momenta bojim k hudič križa..

 

ker moja genetika ni glih neki najboljšga v tej smeri, in deca vidm da imajo že nekatere moje značilnosti.

pri šoli jst nikol nisem bil dosleden, in vem da tut pr otrocih ne bom mogel glumit neko eminenco...

Men so petkarji bili navadna piflarska ritolizniška golazen.. V Moji generaciji tako ni bilo nekih odličnjakov, še tisti k so bli geniji so si raj mal nižal ocene, da ne bi kdo slučajno mislil da se pifla, al so pa bili odličnjaki pa skoz zunaj udeleženi v vseh pizdarijah..

 

Ker pa seveda ne bi rad, da mi deca bodo večna študentarija brezposelna, bom moral te šolske zadevšne delegirat moji dragi..

 

Bojim se pa da brez pomoči ne bo šlo..

 

Že zdej je vsiljevanje svoje volje bl ko ne mišn imposibl..

 

Včeri sem tamlajši hotel preprečit odpiranje in zapiranje IKEA predalov(zelo načetih) pa je oddivjala v kopalnico pustila vodo v bideju in ko sem jo šel ugasni, razbila dva krožnika in polila mačku vodo pol pa stresla smoki na to vodo....

 

pa sta obe nadpovprečno bistri, in dojemljivi..

 

sam klinc...

 

k ni genov k pri Juhantovih otrocih..

[Aliana]

 

Pico, zate Celostni razvoj otroških možganov, Siegel,

Ceres, obstaja še od istega avtorja knjiga, ki se najstnikom posveča. Pa Jullova Na pomoč, najstnika imamo.

Čist tko, kaj se v možganih dogaja. To niso odrasli in je fajn imet to v glavi, ko se ukvarjas z njimi.

Drugače pa, jaz nikoli nisem imela zicledra, tudi pol oš predelala brez česarkoli, potem se pa mučila z mat in fi, vedno na meji a bom sploh izdelala zaradi tega, čeprav je ostalo bilo 4 in 5.. pa sem praktično dva faksa naredila. Mogoče to, da sem zaradi mat in fi bila prisiljena se vsest ker pač je bilo treba pridt do tiste normalne ocene...

 

Plus v razmislek, glede na to, da pol mojih sosolcev z nekimi magisteriji in doktorati išče službe.. a ni bolj smiselno otroka na kak drug način spodbujati, da bo razvil delovne navade? Tole se mu zna enkrat zdet mal neumno

Se pa strinjam, pomoč doma, v kuhinji, pospravljanje, ... So pač del druzinskega življenja in pač morajo biti. Na kak način pa prideš do tega .. je pa več variant. Pa nisem čist zihr, da je tista: moraš, ker sem jaz tko rekel in ker tako je, najboljša.

[Pico Della Mirandola]

najenostavneje in učinkovito je : moraš, ker sem jaz tko rekel in ker tako je

ne vem zakaj tolko komplicirate

starš je šef in naj tako ostane ...

in če froc dobi ktero po riti, je to lahko ena najboljših izkušenj v tem njegovem obdobju ...

in če želi froc vseeno delat po svoje, naj eksperimentira, ko odraste ... in naj si sam financira svoje eksperimentiranje ...

 

če boste svoje froce vzgajali po knjigah, jih boste že v začetku zafurali ... avtorji bukvic pa se bojo veljali v dnarju od telebanov ...

Po drugi strani je pa to zatiranje osebnosti pri otroku, ki se bo kasneje k bo odrasel poznala v nesamozavesti, pretiranem strahospoštovanju do avtoritet.

 

Eni ljudje so že kot otroc bl eht karakterja, močnejše osebnosti k drugi.. In taki uporniški mulci se, predvidevam, ne dajo prevzgojit, oziroma, moraš narediti tako, da bo njegova duhovna osebnostna rast ne trpela a hkrati, da ti pol bajte ne uniči..

 

Tut čez rit, konkretno pri moji tamaljši ne pomaga nič, še tolk bolj z užitkom kej razbije.... v povračilo..

 

moral si bom nekaj domislit, ker tole...

[Pico Della Mirandola]

Lahko je, ni pa vedno tako. Težko ločit. Sem pa prepričana v to, ko pravijo, da kadar otroci izzivajo, iščejo (eni celo prosijo) za meje.

 

Kot že omejeno, nimam otrok, tema me pa izredno zanima. Nekaj izkušenj imam z varovanjem otrok na poletnih kampih in live-in varško. Razpon starosti od 5 do 13 let. Prebiram knjige in kdaj grem na predavanja, ker toliko kot sem do sedaj videla in doživela, se mi zdi izredno pomembna tema. Navsezadnje so otroci tisto kar se pošilja v svet in z njimi se gradi prihodnost. Ne blamiram staršev, a nekaj felerjev, ki sem jih sama doživela nočem ponavljat.

 

V zadnjih letih sem ugotovila, da je kdaj res pameten argument starša "ker sem jaz tako rekel". Zakaj? Ko otrok želi vzpostavit svoj prav in se bo starš šel otrokovo dobrobit z demokracijo in mi smo vsi prijatelji, bo po svoji mali logiki in z malimi izkušnjami, ki jih ima o svetu, vedno našel boljši razlog, zakaj njegovo. Otroci ne razumejo, da morajo spat, ker bodo naslednji dan tečni in prejokani, to pa bo ustvarjalo frustracije pri starših, ko morajo na šiht. Popoldne bodo utrujeni, otroci še vedno jokajoči in verjamem, da je težko. Mali um tega ne razume in kako naj se gre potem starš demokracijo in razlago, če otrok vse kar pozna, je njegov zdaj? Takrat je dobro presekat z "ker sem jaz tako rekel", da otrok ni more imet boljšega argumenta zase (v svoji glavici) in popusti pred (ja) avtoriteto. Do določenega leta starš res bolje ve kaj je prav. Govorim za leta od 3. do 6. Kasneje se osebnost otroku razvija in ustrahovanje z avtoriteto res ni vedno primerno.

 

Drugače vidim, ko te berem, imaš s tamlajšo doma pravi šov "koji je jači" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

 

Pa ne samo jaz.

 

Ne vem če sem tu napisal, da so me en dan klical domov (k sreči sem bil slučajno tist dan fraj) iz vrtca, ker da se tamala že dve uri dere in da je možno da je kej boli.. K sem prišel po njo se je isto sekundo nehala dret in začela čebljat in pripovedovat zgodbice.. Spodi pa skor celotni pedagoški kader z lastnico vrtca bledi k smrtna prikazen..

 

Naslednji teden sva oba imela sestanek s pedagoško vodjo vrtca, vzgojiteljicami... in tm so nam povedali da bo imela mala poseben tretma..

 

V čem je keč

 

Moja tamala recimo rada riše al sestavlja sestavljanke... ker je v vrtcu seveda timsko delo, je treba nehat risat in it recimo, delat nekaj kar je v učnem programu.. in moja mala jih ne j..e pet procentov.. ko ji pa stvar vzamejo iz rok podre pol učilnice deroč se k oglašeni jesihar..

 

In nov režim ki ga ima, da ji ni treba spat če noče, da se lahko igra če je v igro zatopljena, tudi k ostali morajo it po programu naprej

 

 

Moja draga se je sicer vstrašila da ne bi prišlo do manjka v razvoju in socializaciji..

pa prav pedagoška vodja da bo vse to itak nadoknadila..

 

da pa je za učni proces bolje, da se gre v kompromis

 

s še ne triletnim otrokom

 

 

fino a ne?

 

 

Pa tut ostale očitke smo moral poslušat, kako ne gleda vzgojiteljic v oči, kako na vprašanja odgovarja s protivprašanji, al pa vprašanje ponovi..

 

ko sprašujejo po imenih predmetov in ljudi je vse "Sara"

 

Pamž pamžasti

 

 

In moja draga je v celem krču..

 

No neki dan pa sva šla skup po otroke in je tam bila ena druga pedagoška delavka, ki si je prišla ogledat tole naše čudo

 

in je rekla

 

tko zaupniško konspirativno

 

"Veste gospod Mirandola, tale vaša punči je pa tako pameten otrok, tako fenomenalno komunicira, ni stvari za katere ne bi vedela kaj je in pozna vsakega otroka in ve kje imajo omarice in celo to katera oblačila so od koga...."

 

In ko sem čakal na tisto; "ampak"

 

je rekla sam

 

"veste, to je karakter, če ji nekdo ni simpatičen ne bo sodelovala, sam vaš otrok je čudovit, kr brez skrbi"

 

 

No in pol se mi poraja misel, in kako bo moj čudovit in pameten otrok, ne odgovarjal na vprašanja antipatičnih učiteljev..

 

nekoč nekega dne čez par let...

 

to je mal zaskrbljujoče,

 

Čeprav sem bil tist dan sila ponosen na to svojo punčko, pa sej sem tudi drgač..

 

sam jebiga tut drugi bojo rabl dokaze, ni dovolj da jaz vem ..

[domoljubka]

Podrugi strani je pa to zatiranje osebnosti pri otroku, ki se bo kasneje k bo odrasel poznala v nesamozavesti, pretiranem strahospoštovanju do

avtoritet.

 

Eni ljudje so že kot otroc bl eht karakterja, močnejše osebnosti k drugi.. In taki uporniški mulci se, predvidevam, ne dajo prevzgojit, oziroma, moraš narediti tako, da bo njegova duhovna osebnostna rast ne trpela a hkrati, da ti pol bajte ne uniči..

 

Tut čez rit, konkretno pri moji tamaljši ne pomaga nič, še tolk bolj z užitkom kej razbije.... v povračilo..

 

moral si bom nekaj domislit, ker tole...

 

Pri vzgajanju morata oba straša predvsem vedeti, da učinek nekih mej, ki jih postavljata nima efekta, če nista usklajena.

To pomeni, da ni dobro, da si kontrirata pri zahtevah, imata različne poglede na obnašanje otroka.

 

Otroci so posebni v toliko....v kolikor smo posebni mi sami...

Posnemajo naše energije in odzivanje bolj kot si sami sploh lahko predstavljamo.

Če v hiši ni miru....ga tudi od otrok ne moremo pričakovati....

Otrok mora v hiši imeti občutek ljubezni in varnosti....Širše gledano, zaobjeto na vse člane.

Stalni prepiri in napeto vzdušje ...no go....

 

Ponavadi se morata starša že v naprej dogovoriti med seboj in te meje postavljati s pogovorom, mirno, razumljivo in dosledno.

Tako med seboj...kot vsi skupaj.

Včasih si je potrebno vzeti malo več časa...( manjši kot je otrok....več časa rabimo, da mu dopovemo. Tudi igra ali kkkšen prformans kdaj prideta na oderske domače deske)...

 

In nič ni narobe z avtoritativno vzgojo...Avtoritarna ...to pa je že druga stvar....

(Pri avtoritativni ....se ni za bat glede izgube samozavesti in pretirane nagnjenosti do spoštovanja avtoritet...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yinyang.gif )

 

Odziv na konflikt je precej odvisen tudi od tega....kako se sicer mi sami odzivamo na konflikt...

In upor je tem manjši....v kolikor je otroku dogodek razložen iz več zornih kotov....in po izkušnjah ve, da bo starš vedno dosleden....

[cipcipilonika]

prav z užitkom berem tole temo danes in včeraj

 

par dognanj iz lastnih izkušenj bom še sama napisala, kar mi tenutno pade na pamet:

 

- kako sem idealizirala vzgojo, preden sem imela svoje otroke. pameten nauk zame: ne pametuj (uporabnotudi za druge sfere življenja, kjer imamo samo teoretično podlago).

 

- kako sem ugotovila, da čeprav sva ista mama in isti oče, vzgajava oba najina otroka na različne načine. V igri je kombinacija različnih karakterjev - vsak karakter v komunikaciji z drugim karakterjem "zahteva" svojevrsten način. Tko pač je. Nekatere kombinacije so bolj kompatibilne, nekatere manj, zato nekaj ful štima (ali neko področje), nekaj drugega pa ne. Imava ene smernice, približno enake, kar se tiče bistvenih stvari, ampak mimo karakterjev se pač ne da.

 

- zgled je bolj pomemben kot besede.

 

- ni toliko pomemben aktivni čas, ki ga preživiš z otrokom, kot samo zavedanje, da SI, ko te rabi. To, da si, pa pomeni, da si v tistem tenutku resnično tam, zanj. Veliko krat so to malenkosti. ko ti prinese risbico za pokazat. Ko ti pove, kaj se je zgodilo v šoli. Ko se pride za moment pocrkljat. Ko pride z razbitim kolenom, ki ga bo čudežno ozdravil samo tvoj popih. Takšne stvari.

 

- koliko pustimo otrokom, da gredo svojo pot ali jih usmerjamo po svoje (čeprav nezavedno)?? se veliko krat sprašujem. Tu sem se ujela: tamala je bp, kar se šole tiče. Naredi vse, kar je treba, pa še več. Vse v detajle. Tamali pač ne. Ne razume, zakaj je teba nekaj vaditi, če zna. Zakaj mora napsiat celo vrsto malih r-jev, če je že prvi r ok. Zakaj je pomembno ,da so črke lepe, če so čitljive tudi take, ki niso lepe. v šoli mu je dolgčas. Pri nalogi "Nariši sebe" nikjer ne piše, da se tudi pobarvaj, zakaj se bi torej on moral barvat. To so samo nekateri izseki, ki me postavlajjo na preizkušnjo... Je drugačen, sprejmi ga takega in ga ne rini v neke vzorce. funkcionira drugače. Kakšnega otroka hočem vzgojit? Da bo dobro znal poskrbeti zase. Da si bo naredil prijetno žviljenje. Da bo dober do sebe in drugih. Je kaj od tega, kar počne "narobe", v nasprotju s temi vrenotami? Če ni, ga pustim. Kar je včasih težko, ker sem tudi sama imela kot otrok do sebe visoka pričakovanja. Hči jih ima tudi do sebe, tu sva usklajeni. Ker ji uspeva, nisva v konfliktu. Pri sinu se pač brzdam in se učim...

 

itak, iz dneva v dan...

 

- imeti jih rad, rad, rad... to je pa temelj... pa če je temelj trden, vkoreninjen, če je v podzavesti, če diha iz tebe, če se ti pretaka po žilah, ni bojazni... povem iz lastnih izkušenj, ko me je zaljubljenost rgla med "marginalce" v najdelikatnejših letih, pa me je ravno tisti temelj moje vzgoje, kaj je prav, obdržal na "pravi" poti...

[mayita]

Pa ne samo jaz.

 

Ne vem če sem tu napisal, da so me en dan klical domov (k sreči sem bil slučajno tist dan fraj) iz vrtca, ker da se tamala že dve uri dere in da je možno da je kej boli.. K sem prišel po njo se je isto sekundo nehala dret in začela čebljat in pripovedovat zgodbice.. Spodi pa skor celotni pedagoški kader z lastnico vrtca bledi k smrtna prikazen..

 

Naslednji teden sva oba imela sestanek s pedagoško vodjo vrtca, vzgojiteljicami... in tm so nam povedali da bo imela mala poseben tretma..

 

V čem je keč

 

Moja tamala recimo rada riše al sestavlja sestavljanke... ker je v vrtcu seveda timsko delo, je treba nehat risat in it recimo, delat nekaj kar je v učnem programu.. in moja mala jih ne j..e pet procentov.. ko ji pa stvar vzamejo iz rok podre pol učilnice deroč se k oglašeni jesihar..

 

In nov režim ki ga ima, da ji ni treba spat če noče, da se lahko igra če je v igro zatopljena, tudi k ostali morajo it po programu naprej

 

 

Moja draga se je sicer vstrašila da ne bi prišlo do manjka v razvoju in socializaciji..

pa prav pedagoška vodja da bo vse to itak nadoknadila..

 

da pa je za učni proces bolje, da se gre v kompromis

 

s še ne triletnim otrokom

 

 

fino a ne?

 

 

Pa tut ostale očitke smo moral poslušat, kako ne gleda vzgojiteljic v oči, kako na vprašanja odgovarja s protivprašanji, al pa vprašanje ponovi..

 

ko sprašujejo po imenih predmetov in ljudi je vse "Sara"

 

Pamž pamžasti

 

 

In moja draga je v celem krču..

 

No neki dan pa sva šla skup po otroke in je tam bila ena druga pedagoška delavka, ki si je prišla ogledat tole naše čudo

 

in je rekla

 

tko zaupniško konspirativno

 

"Veste gospod Mirandola, tale vaša punči je pa tako pameten otrok, tako fenomenalno komunicira, ni stvari za katere ne bi vedela kaj je in pozna vsakega otroka in ve kje imajo omarice in celo to katera oblačila so od koga...."

 

In ko sem čakal na tisto; "ampak"

 

je rekla sam

 

"veste, to je karakter, če ji nekdo ni simpatičen ne bo sodelovala, sam vaš otrok je čudovit, kr brez skrbi"

 

 

No in pol se mi poraja misel, in kako bo moj čudovit in pameten otrok, ne odgovarjal na vprašanja antipatičnih učiteljev..

 

nekoč nekega dne čez par let...

 

to je mal zaskrbljujoče,

 

Čeprav sem bil tist dan sila ponosen na to svojo punčko, pa sej sem tudi drgač..

 

sam jebiga tut drugi bojo rabl dokaze, ni dovolj da jaz vem ..

sestrina punčka je bila taka,sam da je ona stara 10 let zdaj in ima resne probleme v šoli. po eni strani je nadvpoprečno inteligentna po drugi strani pa ne more sedeti v šoli in imam priznano disleksijo in hiperaktivnost. prve dve leti je presedela pod klopjo v šoli.v glavnem zdej je dobila papirje in pomoč v šoli,ker se enostavno ne more vklopit v ta učni sistem ki ga ponuja šola. recimo ustno naredi vse če pa je treba pisno ima zelo resne probleme.....

pico veliko potrplenja in doslednosti in postavljan mej. ker ti otroci te obrnejo in zaigrajo tako dobro,da če opazijo da lahko izzigrajo bodo uporabili vso svojo inteligenco za to.....

[Boudika]

jst se tega vzgojnega momenta bojim k hudič križa..

 

ker moja genetika ni glih neki najboljšga v tej smeri, in deca vidm da imajo že nekatere moje značilnosti.

pri šoli jst nikol nisem bil dosleden, in vem da tut pr otrocih ne bom mogel glumit neko eminenco...

Men so petkarji bili navadna piflarska ritolizniška golazen.. V Moji generaciji tako ni bilo nekih odličnjakov, še tisti k so bli geniji so si raj mal nižal ocene, da ne bi kdo slučajno mislil da se pifla, al so pa bili odličnjaki pa skoz zunaj udeleženi v vseh pizdarijah..

 

Ker pa seveda ne bi rad, da mi deca bodo večna študentarija brezposelna, bom moral te šolske zadevšne delegirat moji dragi..

 

Bojim se pa da brez pomoči ne bo šlo..

 

Že zdej je vsiljevanje svoje volje bl ko ne mišn imposibl..

 

Včeri sem tamlajši hotel preprečit odpiranje in zapiranje IKEA predalov(zelo načetih) pa je oddivjala v kopalnico pustila vodo v bideju in ko sem jo šel ugasni, razbila dva krožnika in polila mačku vodo pol pa stresla smoki na to vodo....

 

pa sta obe nadpovprečno bistri, in dojemljivi..

 

sam klinc...

 

k ni genov k pri Juhantovih otrocih..

 

Niso to geni, ampak prenos osebnosti in vzgojnih prijemov. Ti si pač vzgojen tako, da ti je vse dovoljeno in z manipulacijo dosežeš, da ti ljudje pogledajo skozi prste. Ljudem s šibkim karakterjem se zdi tvoje obnašanje simpatično in te v tem vzpodbujajo. Tukaj na forumu ti ne bodo dali pametnih nasvetov, ker če bi ti hoteli dobro, bi ti že zdavnaj postavili meje. In tvoja punčka ravno tako rabi meje. In je brezveze karkoli razlagat, ker vas je itak večina tukaj v tej dinamiki.