Skoči na vsebino

Vzgoja otrok


Marsa

Recommended Posts

Ne štekam teh vaših problemov ... jaz v tem znanju vidm sam prednosti.

Lahk oba vse delata, nikol se ne naveličaš v smislu 365 dni samo jaz pomivam posodo. Družiš se pa, ko otroc spijo ... a ni to poanta druženja, da neki skupej delaš in ne da neki skupej delaš, ker ne znaš sam.
Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne štekam teh vaših problemov ... jaz v tem znanju vidm sam prednosti.

 

 

moj bratranec tut tkole prav, pa je pri 40 še samski, k vse bolje dela od bodoče.. kaj hujšga k ti baba ne zna zlikat, skuha kosilo slabš k ti, ne zan uporabljat šivalnega pa tut 100 kil benča ne more dvignt, kva češ z njo, razen seksat ....

Hm, jst sem z ženo skupaj zato, ker si želim bit z njo, ne pa zato, ker bi moral bit.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Ti si itak poslednji samorog..http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

...Ja men se zdi , da se vedva ( Lili in Pico )...čisto lepo dopolnjujeta pri pointu...

 

Poznam kar nekaj primerov ženskega mnenja...in moram reči, da se ne morem načuditi temu, kar se ob vsaki priložnosti obelodanja v svet....

Ves čas se mrščijo in pritožujejo , da ni več pravih dedcev, da so danes totalno nepotrebni za ta svet, da ni nikjer takšnih, ki bi jih fasciniral v smislu- Pravi dec...

Še zlasti med temi prednjači ena znanka, ki je naravnost prepričana v to..

Nekje pri 40-tih še samska...že z nekaj letnimi poskusi zvez in partnerstvi...a žal neuspešnimi...

 

Butl sprašuje kako se to naredi - da razvijemo dostojanstveni položaj ?

 

Res je, da prav gotovo ne tako, da ustvarjamo vojno med spoloma.

Žal nerada povem....ampak tudi ženske tu nimamo zavestno osveščenih pojmov- tako kot je že tudi Lili povedala.

Recimo ta znanka bi istočasna rada imela - pravega dedca ....v vseh primerih pa se je v zvezah obnašala kot glavni komandir vsega v lajfu.

Nikoli ni dovolila, da bi jo moški v čem presegal

Znala je najboljše zidat, se menit z majstri pri obnovi hiše, celo malto mešat, se odločat kateri les je pri izdelavi kuhinje najboljši, razporejat finace...bog ne daj, da je imel slab dan in je počival....mu je že dokazovala, da lahko sama boljše pokosi travo in pripravi drva...

V bistvu se je še čisto vsak od njenih moških že čez nekaj let počutil nepotrebnega in nesposobnega...

Ona pa nesrečna...saj si želi družino, dom.

 

Jaz mislim, da se moramo naučiti strpnosti in tistega potrpežljivega občutenja med seboj...

Zmanjkalo je spoštovanja in modrosti kako se ljubezen spoštljivo in potrpežljivo izraža.

Nestrpnost in aroganca prevladujeta...

Pojmi kako deliti vlogo moški-ženska zahtevajo ogromno srca in spoštovanja.

Stalne kritike in nemogoče zahteve, premalo pohval in veljave eden drugemu ne peljejo nikamor.

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

nikoli ne boš razumel vsega ... in v tem je čar lajfa ...

če bi razumel, bi bil en sam dolgcajt ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Sem bral eno knjigo ... Katero igro igraš.

 

http://www.mladina.si/109813/eric-berne-katero-igro-igras/

 

No in se strinjam z ugotovitvijo knjige, da igre igrajo ljudje, ker jim je dolgčas a s tem za seboj v odnosih puščajo grenak priokus. Zej, če ti uspe s partnerjem ne igrat igre dobiš v zameno za grenak priokus, ker zabava še vedno ostane, še zaupanje in iskrenost, kar pa bi takoj zamenjal tudi za zabavo.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

to ja samo polovica resnice ... ker , druga polovica je odvisna od nje ... pa če si ti še tako želiš .... in če ni dopolnjevanja, je pa sranje ...

 

a lahko mal razložiš

 

...Ja men se zdi , da se vedva ( Lili in Pico )...čisto lepo dopolnjujeta pri pointu...

 

Poznam kar nekaj primerov ženskega mnenja...in moram reči, da se ne morem načuditi temu, kar se ob vsaki priložnosti obelodanja v svet....

Ves čas se mrščijo in pritožujejo , da ni več pravih dedcev, da so danes totalno nepotrebni za ta svet, da ni nikjer takšnih, ki bi jih fasciniral v smislu- Pravi dec...

Še zlasti med temi prednjači ena znanka, ki je naravnost prepričana v to..

Nekje pri 40-tih še samska...že z nekaj letnimi poskusi zvez in partnerstvi...a žal neuspešnimi...

 

Butl sprašuje kako se to naredi - da razvijemo dostojanstveni položaj ?

 

Res je, da prav gotovo ne tako, da ustvarjamo vojno med spoloma.

Žal nerada povem....ampak tudi ženske tu nimo zavestno osveščenih pojmov- tako kot je že tudi Lili povedala.

Recimo ta znanka bi istočasna rada imela - pravega dedca ....v vseh primerih pa se je v zvezah obnašala kot glavni komandir vsega v lajfu.

Nikoli ni dovolila, da bi jo moški v čem presegal

Znala je najboljše zidat, se menit z majstri pri obnovi hiše, celo malto mešat, se odločat kateri les je pri izdelavi kuhinje najboljši, razporejat finace...bog ne daj, da je imel slab dan in je počival....mu je že dokazovala, da lahko sama pokosi travo in pripravi drva...

V bistvu se je še čisto vsak od njenih moških že čez nekaj let počutil nepotrebnega in nesposobnega...

Ona pa nesrečna...saj si želi družino, dom.

 

Jaz mislim, da se moramo naučiti strpnosti in tistega potrpežljivega občutenja med seboj...

Zmanjkalo je spoštovanja in modrosti kako se ljubezen spoštljivo in potrpežljivo izraža.

Nestrpnost in aroganca prevladujeta...

Pojmi kako deliti vlogo moški-ženska zahtevajo ogromno srca in spoštovanja.

Stalne kritike in nemogoče zahteve, premalo pohval in veljave eden drugemu ne peljejo nikamor.

 

Kako se pa to nardi?

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

in zdaj vidiš kako je komplicirano, še preden sploh prideš do vzgoje otrok ...

Je in ni, včasih rabiš malo sreče, da srečaš pravo osebo in jo prepoznaš ali če jo ne prepoznaš, da vsaj ona tebe in pri svojem spoznanju vztraja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jst marskej ne znam in kar ne znam povem da ne znam in tut to povem, da nekatere stvari nikol ne bom znal, namenoma, ker me ne zanimajo.

Tole naj bi ljudje v štartu razčistil da se ve, kaj pričakovat v bodoče ko po 7 mesecih pade zavesa z zaljubljenih oči.

 

Tko da jst polovico moških opravil ne znam delat, in mi je čist kul če tole zna delat baba in jst glumim sam dvigalko...

 

nekaj teh sem se naučil po sili prilike

 

druge sem znal recimo bolje od drage pa sodijo v domeno ženskih zadevšn (kuhanje čiščenje)

 

so pa stvari v katerih seveda ne moreš nadomestit partnerja in to je tisti yin ki ga moški pač ne bo imel pa če se še tako trudi oblačit v krilo in štiklce.

 

Zato pravim, da je potrebno da je zveza odnos dveh enot, ki ena drugo komplementarno izpopolnjujeta in delujeta kot celota le v dvojini..

 

sam svoj mojster namreč vsaj pri vzgoji otrok ne bo nikoli imel enakega uspeha kljub vsem vloženem trudu, ob vsem svojem znanju,,

 

moje mnenje pač

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Je in ni, včasih rabiš malo sreče, da srečaš pravo osebo in jo prepoznaš ali če jo ne prepoznaš, da vsaj ona tebe in pri svojem spoznanju vztraja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

Ne rabiš sreče, ker vsaka oseba, s katero si v odnosu, je ravno takrat najboljša zate

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

...

 

Kako se pa to nardi?

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

...Ja dogovori v partnerstvu se lahko tudi izrečejo...še preden pride do delitev vlog in opravil v lajfu...

Je že Pico odgovoril.

 

Nakaj mesecev rožičaste romantike, ko se govori samo o metuljčkih in superlativah minejo..

In potem se pač vidi koliko zares pašeš z nekom...

Potem se verjetno začnejo vključevati predstave o skupnosti, družini, domu, otrocih...

 

Po mojem je tukaj, v tej fazi odnosa narejenih največ kiksov za prihodnost.

Kot, da ne bi radi porušili idile, ki poteka si mislimo- bo že nekako, saj se imamo radi.

Pa je dobro takrat razčistiti kaj kdo želi, zmore in bo...

 

Potem pa se je potrebno ves čas dogovarjati, komunicirati in razvijati zaupnost...

Boš spet vprašal kako, a ne ? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Kot izgleda je ključni odgovor vseeno v tem , da smo pripravljeni na empatijo in sočutnost v odnosih...

Da smo že poprej nekako pri sebi razčiščeni in zreli....

Sicer nam ni nikoli jasno kako ...

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne rabiš sreče, ker vsaka oseba, s katero si v odnosu, je ravno takrat najboljša zate

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Ne verjamem, da je tako.

 

Verjamem, da jih je še veliko, ki bi bile zame boljše in zanjo boljši ali pa vsaj enako dobri.

 

Ampak je to trenutno dovolj, dovolj zadovoljujoče za oba tako v pogledu na preteklost kot v ideji prihodnosti. In zato o tem ne razmišljava, kje je boljši ali boljša zanj, zame. Bolj kot v takrat najboljša zate verjamem v voljo do ljubezni. Da ne vržeš puške v koruzo, ko malo zaškripa, ampak da prej prespiš in se prepričaš, pogovoriš. In tudi upiranju impulzom in razumevanje njih, razumem kot voljo do ljubezni, ker predstavlja voljo do tega, da krepiš obstoječe razmerje in ne slabiš s tem, ko ti energija in misli uhajajo do drugih brhkih nasmejanih deklic, če se malo pohecam.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

...

 

 

...Ja dogovori v partnerstvu se lahko tudi izrečejo...še preden pride do delitev vlog in opravil v lajfu...

Je že Pico odgovoril.

 

Nakaj mesecev rožičaste romantike, ko se govori samo o metuljčkih in superlativah minejo..

In potem se pač vidi koliko zares pašeš z nekom...

Potem se verjetno začnejo vključevati predstave o skupnosti, družini, domu, otrocih...

 

Po mojem je tukaj, v tej fazi odnosa narejenih največ kiksov za prihodnost.

Kot, da ne bi radi porušili idile, ki poteka si mislimo- bo že nekako, saj se imamo radi.

Pa je dobro takrat razčistiti kaj kdo želi, zmore in bo...

 

Potem pa se je potrebno ves čas dogovarjati, komunicirati in razvijati zaupnost...

Boš spet vprašal kako, a ne ? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Kot izgleda je ključni odgovor vseeno v tem , da smo pripravljeni na empatijo in sočutnost v odnosih...

Da smo že poprej nekako pri sebi razčiščeni in zreli....

Sicer nam ni nikoli jasno kako ...

 

Itak da bom, ker, več al manj vsi vemo, da je treba popucat, se dogovort, pogovort, bit empatični in še in še. In to ni dost vedet. Vedet je treba tud, kako to počet, nardit.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne verjamem, da je tako.

 

Verjamem, da jih je še veliko, ki bi bile zame boljše in zanjo boljši ali pa vsaj enako dobri.

 

Ampak je to trenutno dovolj, dovolj zadovoljujoče za oba tako v pogledu na preteklost kot v ideji prihodnosti. In zato o tem ne razmišljava, kje je boljši ali boljša zanj, zame. Bolj kot v takrat najboljša zate verjamem v voljo do ljubezni. Da ne vržeš puške v koruzo, ko malo zaškripa, ampak da prej prespiš in se prepričaš, pogovoriš. In tudi upiranju impulzom in razumevanje njih, razumem kot voljo do ljubezni, ker predstavlja voljo do tega, da krepiš obstoječe razmerje in ne slabiš s tem, ko ti energija in misli uhajajo do drugih brhkih nasmejanih deklic, če se malo pohecam.

meni k misli uhajajo do drugih brhkih MILFic in GILFic, prav v ničemer tole dejstvo ne slabi obstoječe razmerje, ravno nasprotno...

miselno nečistvovanje je samo poživilo.. odnosa..

 

Super bi sicer bilo, da bi ljudje bli mal bl libertinski v teh pogledih ampak to je že neoliberalizem...

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Itak da bom, ker, več al manj vsi vemo, da je treba popucat, se dogovort, pogovort, bit empatični in še in še. In to ni dost vedet. Vedet je treba tud, kako to počet, nardit.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

A veš, da je čutenje težko opisovat na široko.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif

 

V nekaterih zadevah se moramo ves čas uriti sami.

Najprej si moramo priznati, da je to potrebno...potem pa uporabiti domišljijo - kako do tega pridet...

 

Torej kako do sočutja, empatije in spoštovanja do partnerja, kaj ne ?

 

Za nekatere zadeve, ki smo jih do sedaj imeli v praksi je čisto preprosto, ko si rečemo, da se nam ne izidejo.

Odločnost v tem, da je nekaj -dovolj, je za začetek čisto prava.

Torej začel-a bom danes !

Ne bom nerglal-a nad tem kako je napr. partner skuhal, pospravil, se odločil itd...

Čeprav bi danes jaz to lahko postoril-a sam-a....bom to prepustil-a partnerju, tako kot je to bilo že od v dogovoru rečeno....ipd...

 

- In če ne bo narejeno po mojih predstavah ...bom do tega imel-a razumevanje, sočutje in spoštovanje .

In ne žalitvice ter omalovaževanje...

 

Evo, zelo dobra je tudi vsakodnevna vaja z izražanjem hvaležnosti.

(V tem je naša Pinka lepo dala vzorec....kako se lahko zavedamo majhnih stvari v dnevu in postajamo ob tem pozitivnejši, strpnejši )

Skrivni zvezek- pa pisat....če nam je nerodno na glas povedat...

 

Za srčnost je pa takole ....

Če me vprašaš zopet kako se to neredi obstaja en preprost rek;

..."Kdor nima srca....naj si ga pa izmisli "....( drugače se ne premaknemo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png )

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

A veš, da je čutenje težko opisovat na široko.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif

 

V nekaterih zadevah se moramo ves čas uriti sami.

Najprej si moramo priznati, da je to potrebno...potem pa uporabiti domišljijo - kako do tega pridet...

 

Torej kako do sočutja, empatije in spoštovanja do partnerja, kaj ne ?

 

Za nekatere zadeve, ki smo jih do sedaj imeli v praksi je čisto preprosto, ko si rečemo, da se nam ne izidejo.

Odločnost v tem, da je nekaj -dovolj, je za začetek čisto prava.

Torej začel-a bom danes !

Ne bom nerglal-a nad tem kako je napr. partner skuhal, pospravil, se odločil itd...

Čeprav bi danes jaz to lahko postoril-a sam-a....bom to prepustil-a partnerju, tako kot je to bilo že od v dogovoru rečeno....ipd...

 

- In če ne bo narejeno po mojih predstavah ...bom do tega imel-a razumevanje, sočutje in spoštovanje .

In ne žalitvice ter omalovaževanje...

 

Evo, zelo dobra je tudi vsakodnevna vaja z izražanjem hvaležnosti.

(V tem je naša Pinka lepo dala vzorec....kako se lahko zavedamo majhnih stvari v dnevu in postajamo ob tem pozitivnejši, strpnejši )

Skrivni zvezek- pa pisat....če nam je nerodno na glas povedat...

 

Za srčnost je pa takole ....

Če me vprašaš zopet kako se to neredi obstaja en preprost rek;

..."Kdor nima srca....naj si ga pa izmisli "....( drugače se ne premaknemo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png )

 

Itak...najprej je treba pr seb videt in si priznat, da nekaj ni ok. Pol se je treba odločt, da bom nekej naredu.

Zdej, če se jst samo odločm, da ne bom nergal, popizdu, znoru, ...ob dejanju partnerja...je že nekaj dobrga. S tem mam pod kontrolo svoj odziv in ga nardim blj, recimo, funkcionalnega.

Ampak. S tem svoje jeze, nezadovoljstva, razočaranja /karkol/ nisem odpravu. Sam kanaliziral sem jo v blj znosen odziv zase in za partnerja. Miru s tem še zmerej ni.

Če čem ta čutenja odpravt, moram pa ugotovit, zakva do njih pride. Kje je vzrok. In jih predelat. Tko da jih ovrednotim. Šele pol se zna nardit, da jih enkrat kasnej ni več v enaki situaciji. To je pa proces in to kr orng dolgotrajen in fest širok in obširen proces.

In kt stranski produkt tega procesa se razvija tud sočutje, razumevanje, spoštovanje, s tem, da en del razvoja sočutja, razumevanja in spoštovanja je pa čista tehnikalija, ki se jo da naučit in natrenirat, tko kt komunikacijo.

Zato pa zmerej vprašam "kako se pa to nardi"

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

...Ja se čisto stinjam Butl....marsikaj se da še razširit....do vzroka je treba vrtat...

V bistvu si že istočasno napisal - in že odgovoril kako ...

 

 

Itak...najprej je treba pr seb videt in si priznat, da nekaj ni ok. Pol se je treba odločt, da bom nekej naredu.

Zdej, če se jst samo odločm, da ne bom nergal, popizdu, znoru, ...ob dejanju partnerja...je že nekaj dobrga. S tem mam pod kontrolo svoj odziv in ga nardim blj, recimo, funkcionalnega.

Ampak. S tem svoje jeze, nezadovoljstva, razočaranja /karkol/ nisem odpravu. Sam kanaliziral sem jo v blj znosen odziv zase in za partnerja. Miru s tem še zmerej ni.

Če čem ta čutenja odpravt, moram pa ugotovit, zakva do njih pride. Kje je vzrok. In jih predelat. Tko da jih ovrednotim. Šele pol se zna nardit, da jih enkrat kasnej ni več v enaki situaciji. To je pa proces in to kr orng dolgotrajen in fest širok in obširen proces.

In kt stranski produkt tega procesa se razvija tud sočutje, razumevanje, spoštovanje, s tem, da en del razvoja sočutja, razumevanja in spoštovanja je pa čista tehnikalija, ki se jo da naučit in natrenirat, tko kt komunikacijo.

Zato pa zmerej vprašam "kako se pa to nardi"

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kako pa to popestritev uskladis s ponotranjenim zaupanjem in iskrenistjo?

hmmm tole je že filozofsko vprašanje...

 

iskreno mislim da ni človeka, ki ni v trenutku ekstaze pomislil na rit ki jo je videl ves očaran teden dni nazaj medtem k je obrezovala gredico s pogledom na cesto..

 

Ni pa seveda to treba okol govort, mislim, sej veš..

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

..jup Lili....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif drži....

 

Tisti primer, kako napr. ženska upa, da se bo vzorec prepoznal, presegel...da bo partner uvidel v čem je catch...vse to je res lahko zelo zacementiran podzavestni program...

Tudi sama sem se razšla z bivšim zaradi takšnih fint, ker enostavno ne gre brez obojstranskega razumevaja, pripravljenosti za skupne dogovore...

Enostavno- potrebno je imeti željo uloviti ravnovesje...pa ne samo zaradi "uporabe ljudi" ...

 

Problemi nastajajo, če si nekdo v partnerstvu komotno vzame pravico diktirati stil in tempo programa...

Edino kot pri sebi čez izkušnje opažam, sama ne vidim začetek sprememb brez komunikacije- nekakšen pogovor o vseh teh vrednotah in mejah med partnerjema mora potekat. Ker brez tega težko padejo dogovori.

Če nekdo noče o vsem skupaj niti komunicirat...se težko ujameš pri izvajanju, če sta kontra vzorcev, ki jih prinašata v skupnost je še toliko težje...

Seveda, da ni pogovor vse....dejanja morajo slediti...

Brez dejanj se ne premaknemo.

Tudi tista s prekinitvijo vzrorcev .

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kdaj pa gre za diktiranje in tempiranje programa? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Meni je smešno, da se je ravno Pico prej oglasil v smislu, da kadar moški reče, da bo naredil, bo že naredil. Kao... v svojem času. Zdaj ga navezujem na tvoj citat, kao, v svojem tempu. On, ki toliko naredi za dom in otroka.

Vsakršno vzemanje svojega časa ni vedno dopustno, kdaj celo nesprejemljivo ne.

 

Evo spet primeri za lažje razumevanje, kaj mislim s tem:

- zgornji o prevzemu otroka, a bi se fotr čez dva dni spomnil, da jih moram it pobrat? No-go.

- pušča odtok pod koritom, žena čaka, prosi lepo in čaka. Nekega dne gre z dojenčkom in odšraufanim delom sama v Merkur, kupi in nese domov. Ravno se po dojenju spravlja sama privit novi del, pride mož domov in ji želi prihitet na pomoč v smislu, pusti bom jaz. Ona reče, ne hvala, če sem do sem sama, bom še to. On užaljen.

- za sušenje perila je potrebno napeljat nove vrvi in ker je hladno se ne mudi, a ona čaka, prosi in čaka. Potem znori, zakaj mora ženska opravila sama, potem pa še šraufat, avto rihtat in plezat po lojtrah. Ona je "hud(obn)a" ženska, ker se nekaj dere po bajti.

- on gre v trgovino po plenice in prinese napačne. Nič zato, saj jih še imajo za nekaj dni, bo že šel zamenjat, se dogovorita. Minejo trije dnevi, ona verjame, da bo šel kot je rekel, on pa pozablja. Nazadnje gre sama, on pa se tisti dan ni spomnil, čeprav je v avtu vozil tiste za zamenjat.

 

Hočem reči, so situacije, ko ne moreš čakat. Pokakan in lačen otrok ne more čakat. Kaj je potem taka mati kot v zgornjih primerih cankarijanska, ker pač vse mora sama? Da trava ni pokošena pravi dan ji je malo mar, vendar kadar dva živita skupaj, se spodobi prispevat v skupnost po svojih močeh. Vsi imamo slabe dneve in bedna trava počaka, davki, računi in otroci ne čakajo.

 

In v vseh teh primerih se lahko začne s pogovorom, nadaljuje z dogovorom, živi pa se mimo teh.

 

... Ja pa ne v nedogled...

Torej gre za neuspešno komunikacijo, neuspešne dogovore in nedosledno izvajanje le- teh.

Nekje nekaj ne gre dobro skupaj.

Bo potrebno poiskati pravi način za pogovor, razlago, ukrepanje in spremembo.

Ni druge - za uspešen izid .

Če tega ne najdemo, so pa samo dve poti;

Ali se sprijaznemo s situacijo ali pa naredimo nekaj, da bo drugače...

 

Vse to kar si zgoraj naštela se zares dogaja .

Verjetno so v vsaki skupnosti kiksi ali že takoj na začetku...ali pa se zadeve sfižijo kasneje.

Zdaj ali gre za konstantno obnašanje, ali samo v določenem času občasno....

Je pač potrebno poiskati vzroke in način in si pošteno odgovoriti.

Bodisi smo narobe precenili vzorec, značaj, smisel za odgovornost svojega partnerja...bodisi se je ta lahko pretvarjal...ali pa je kakšna okoliščina potegnila iz nas nekaj drugega kot smo sprva želeli....(vzorec iz preteklega življenja ipd)

 

To je kar pomembno za nadalje...ker, če gre za konstantno obnašanje...bomo zdaj in takoj težko obrnili epilog.

Če pa gre za občasno, se pač vprašamo- Kaj je tisti dan bil vzrok za neodgovorno reakcijo, delovanje ?

Dela so različna, človek je lahko zares preobremenjen (morda bolj kot mi sami ) in mu ne gre zamerit...še zlasti, če je imel v dnevih morda dela, ki jih pa mi sicer ne postorimo...

(Tu se je potrebno vprašati ali smo čisto pošteni v pričakovanjih, ali smo tudi sami zmeraj odgovorni, ali razumemo delitev različnih del, upoštevamo pošteno čas izvedbe...ker na prvo žogo lahko rečemo; Vsak ima do otroka isto odgovornost in mora prispevat....sam, če on dela drugačen posel, ki ga dlje časa obremenjuje, je bolj intenziven, manj spi...potem je res, da je takemu partnerju v nekem obdobju težko kombinirat še tako banalno nalogo )

Mogoče je res, da smo pričakovali, da odnese plenice zamenjat, ker smo precenili, da je to njegov kiks... ali da smo sami preutrujeni za to ...nismo pa precenili, da je tudi partner s svojega konca isto....Pač je pokimal, ker je mislil, da mu bo zneslo...pa mu ni...

V takšnem primeru lahko nekaj empatije, sočutja in ljubezni naredi čuda..

In brez komunikacije vseeno ne gre....

Ponovno glede na situacijo razdelit dela in to poskušat upoštevat.

Fajn je potem partnerju razložiti, da vidimo zakaj mu ni šlo...da pa vseeno pričakujemo to in to od njega, ko bodo okoliščine za to drugačne...

Ker morda bomo mi že naslednji dan v podobni situaciji...in razumevaje pri normalno zrelem človeku rodi razumevanje nazaj. (Je pa res, da se znajo dogajat tudi drugačni partnerji...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png )

Primer vleče...

 

Zdaj nekaj drugega pa je, če ima v sebi že od samega začetka ta vzorec in se niti ne trudi pa diktira ; Češ saj bo kdo drug namesto mene ...

...in se to ponavlja v vseh slučajih...ne išče rešitve....

Od tu dalje pa se moramo res pošteno in iskreno vprašati, če smo tudi sami bili dovolj zreli, ko smo s takim človekom zakorakali v skupnost.

Potem je tu potrebno upoštevati več različnih pristopov .

Zdaj pa...ali se trudimo rasti, če uvidimo, da obstaja neka možnost ali pa odidemo iz takšne zveze in si začrtamo drugačno življenje .

 

Ni potrebno nujno živeti mimo pogovorov in dogovorov...nekaj časa že (se potrudimo )...ne pa dolgoročno ali celo za stalno.

Sama nikakor ne bi živela s človekom, ki noče komunicirat in se trudit.

(pa tud, če ima zelene lase, tenke oči in rjave ustnice.... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png )

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

zato pa se je treba pogovarjat in se kregat :P

pa spet do ene mere

moj primer

 

Midva ful komunicirava, mislim ni stvari o kateri ne bi doktorskih disertacij a se življenja tičejo nisva naredila..

 

tut priznavanje lastnih napak nam gre sila dobro od rok in zavedanje le teh takisto..

 

zalomi pa se pri situacijah

 

kadar nisi gospodar svojega časa in svojih dejanj

 

kadar so za tabo neprespane noči naporni dnevi, težave z okolico, službo

 

Potem se enostavno vse izrečeno hitro pozabi...

 

Takrat privrejo na dan tisti moteči faktorji s katerimi smo kao seznanjeni in sprijaznjeni ampak ravno tisto minuto tisto uro ti pa spet hodijo na živce...

 

Konkretno, k ima moja slab dan v službi, je prva stvar, ki ji bo šla takoj v nos, ali moje poležavanje(ko bi zagotovo moral kaj drugega bl koristnega počet, ni važn kaj, sam da se brezkoristno ne poležava)- recimo tu se vid razlika v morostarskem in mediteranskem temperamentu

če ni to pa je problem internet.. četudi sem recimo šel pogledat stanje na bančnem računu..

 

Pa veste tisto k nekam klikneš pa so zvočniki na ful

 

največji užitek se ji je isto sekundo zadret "stišaj to" čeprav jen oprostite izrazu lahk idiotu jasno, da bom stišal..

 

in seveda v takih trenutkih je pol vse narobe..

 

od stvari, ki jih je bilo treba postoriti že pred 6 meseci, do stvari ki jih bo treba postoriti itd itd..

do tega da bi pa zdej lahk tut mal shujšal v trebuh

 

in to so konstantni ciklusi ki pa od partnerja terjajo kr precejšnji napor, da bi razumel

 

ker, se je o tem že debatiralo, in bojda rešilo..

 

Zdej, kr sem jaz prepričan, da se bo to nadaljevalo tut kasneje, a glej ga zlomka, slabe dneve imam tut jst, pa imam prepoved razsajanja po luninem forumu, se lahko v bodočnosti pričakuje eskalacija konflikta..

 

Mislim, da jst precej bolje hendlam tole prenašanje motečih stvari pri partnerju..

 

se pa pojavi težava, ker potem nimam z dečurlijo potrebnega in dolžnega potrpljenja..

 

in definitivno obstaja korelacija med najinim odnosom in odnosom do otrok...

 

disertacij o vzgoji tuki sploh omenjal ne bi..

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

hmmm tole je že filozofsko vprašanje...

 

iskreno mislim da ni človeka, ki ni v trenutku ekstaze pomislil na rit ki jo je videl ves očaran teden dni nazaj medtem k je obrezovala gredico s pogledom na cesto..

 

Ni pa seveda to treba okol govort, mislim, sej veš..

Če misliš, da takrat, ko se s svojo spravljam počet sladke stvari, pomislim na kakšno gate trgajočo rit potem je odgovor ne. Meni se to ne dogaja ... za kaj takšnega bi si moral zaželeti te riti in to željo potem pustiti živet, četudi pod preprogo. Svoje doživljanje omejim na impulz libida, ampak ga ne vežem na zavestne želje in razvoj predstave kaj bi ji počel.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...