Vzgoja otrok

[gold]

podarim spermo, vgradnja brezplačna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif

[FixMinze]

Dojenčki ... zelo posplošeno: siti in previti - happy, happy, happy. Lačni in posrani ...$#%&/$%$%/&%# http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_bomb.gif

 

Faktorjev je pa itak preveč, že za svoje je težko biti pameten, kaj šele za druge ... v praksi je (pre)pogosto biti pameten za druge aktualno. Zase vem, da preden sem mel otroke sem bil precej bolj kritičen, sedaj pa samo zamahnem z roko in si mislim ...pojma nimaš kakšna zgodba se skriva za tvojim pet sekundnim vtisom. Zdej že vem kolk sivih las je na moji glavi, ko mi vsa ljubezen ni pomagala premakniti otrokovega stališča http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif

 

Pravila pa itak ni, prej smernice ... jeza je slaba, brezpogojna ljubezen isto. Zdrava avtoriteta je thumbs up http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif, ta pa vključuje med drugim tudi spuščanje na otrokov nivo in biti pripravljen non stop razlagat zakaj tako in tako ... tudi takrat, ko je v igri pravilo, prepoved, kazen zraven naj bo razlaga, čemu in zakaj http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

 

[mačky]

Haha, čist vsi ko dobijo otroke, se ful postarajo. Sploh tisti, ki prve okol 40. Enega znanca nisem prepoznala.

podarim spermo, vgradnja brezplačna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif

Genska specifikacija me zanima http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif IQ, bolezni, barva las, poraščenost telesa, mišična masa... haha Al bi pa moglo bit da se podarjenmu konju ne gleda v zobe. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

[cipcipilonika]

Hm... Zakaj se potem to tako spremeni - najprej prideš na svet kot neko optimistično bitje, si prisrčen, prijazen - potem se pa nekateri razvijejo dobesedno v pošasti... OK vem, da je vzgoja, samo...

 

Sicer pa... bom menda kmalu videla v praksi, kaj pomeni vzgajanje otrok, sam to še ne vem, kdo bo zraven pomagal http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

žal ni tako.

na svet prideš kot bitje (na)gonov.

Dojenčki so luškani za pogledat, niso pa avtomatično prijazni.

S socializacijo (vzgojo) dobiš ven, kar dobiš, odvisno od vzgoje.

[FixMinze]

mogoče pa pozabljaš, da ima tvoje gene in s tem tvoje težave ... in je treba pričet pri sebi ...

lase pa se itak da poštrihat ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Otroc majo svoje težave, ki so na otroškem nivoju. Da otroci uveljavljajo svojo voljo je naravno in dobro. Pasivnost je znak za skrb ...

 

Treba jih je naučiti kako svojo voljo uveljavljati na adekvaten način. To pa od staršev terja trud, voljo, dobre živce, zdravo mero ljubezni itd. Živčna vojna z otroci je naraven del starševstva. Dejstvo je, da četudi se starš pomiri z otrokovim neželenim obnašanjem (v smislu, da to pomeni, da preneha s svojimi zahtevami) to ne bo pomenilo pozitivne spremembe v obnašanju otroka. Za otroka bo to sporočilo, da je starš začel sprejemati njegov način in da je to ok in pravilno. Z drugimi besedami ... dobro je, da starš začuti v sebi nemir, napetost, jezo in hkrati ljubezen, spoštovanje, upanje itd. in predvsem, da to adekvatno izrazi in sporoči do otroka, kar se kaže v obliki zdrave avtoritete. Takšna avtoriteta ne bo zavirala celokupnega otrokovega razvoja, bo pa sposobna postaviti meje tam, kjer morajo biti.

 

Absolutna postavka ... tvoji problemi= otrokovi problemi je napačna in iz vidika vzgoje tudi škodljiva. tvoji problemi= otrokovi problemi je samo delček starševskega mozaika.

[FixMinze]

žal ni tako.

na svet prideš kot bitje (na)gonov.

Dojenčki so luškani za pogledat, niso pa avtomatično prijazni.

S socializacijo (vzgojo) dobiš ven, kar dobiš, odvisno od vzgoje.

 

Vzgojo vidim kot orodje ... maš nebrušen kamen, če pravilno oblikuješ dobiš ven tisto, kar je naravna lepota kamna (skriti, naravni potencial). Če ga preveč brusiš poškoduješ tisto, kar se je skrivalo za grobo nebrušeno obliko.

 

Vzgoja lahko zapre otroka v kalup, mu vstavi mehanično razmišljanje in oklesti kritičnega, objektivnega, out of the box itd. razmišljanja.

[FixMinze]

otroci so tvoja slika in imajo vse tvoje motnje ... razen, če so poštarjevi ...

 

Moji otroci niso moji kloni, poleg tega gen mutira. Poznaš kakšne enojajčne dvojčke? (sej veš, da imajo identično DNK strukturo). Poznam in če gledam samo karakter in osebnost sta dve različni osebi ... tako različni, da jima ne bi pripisal niti sorodstvenih vezi, kaj šele, da sta enojajčna dvojčka.

 

Pogledaš pa lahko daleč naprej od zgoraj napisanega ... ane?

 

Tako, da zej ne vem ... a je tole ena igrica ne jaz mam prav ali si dejansko tako ozkogled?

[FixMinze]

in ti : po eni strani želiš, da bi ti bili otroci podobni, po drugi strani pa se ravno tega bojiš in zavračaš ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Že v debati o konoplji si nebuloze spuščal, zej pa spet ...

če ti otroci povzročajo sive lase, torej pomeni, da jih tudi ti drugim ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Reč mi, da je to samo šala, ker če ni je tvoja sposobnost dedukcije porazna.

http://shrani.si/f/S/96/PVwT6X9/peekaboo3ef209845541.jpg

in ravno v prvi fazi življenja te otroci najbolj kopirajo, si njihov učitelj in vzor ... zato so tvoje motnje pri otrocih še bolj opazne ...

O kakšnih motnjah ti to?

 

Resno, predvidevam, da si spet v enem svojem svetu, pa bi se rad prepričal.

[FixMinze]

Tvoje hitro branje, logika in samozavest sekundnega vtisa naredi svoje ...probaš pa drugim, meni in predvsem sebi dokazat, da imaš sposobnosti uvida in vpogleda, intuitivne zaznave. Lahko farbaš povprečnega plebejca in vidim, da ti tudi uspeva. Ne moreš pa farbat tistih, ki se prepoznavajo in se dojemajo več plastno, takšnim si kvečjemu nadležna iritacija vključno z menoj.

 

O motnjah seveda nisem pisal. Pisal sem o normalnem otroškem obnašanju, trmi, vztrajnosti, impulzih, hotenjih itd., ki so za vsakega starša naporni. Družina je eden od pristanov, služba pa je stres.

[mačky]

Dojenčki ... zelo posplošeno: siti in previti - happy, happy, happy. Lačni in posrani ...$#%&/$%$%/&%# http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_bomb.gif

 

Faktorjev je pa itak preveč, že za svoje je težko biti pameten, kaj šele za druge ... v praksi je (pre)pogosto biti pameten za druge aktualno. Zase vem, da preden sem mel otroke sem bil precej bolj kritičen, sedaj pa samo zamahnem z roko in si mislim ...pojma nimaš kakšna zgodba se skriva za tvojim pet sekundnim vtisom. Zdej že vem kolk sivih las je na moji glavi, ko mi vsa ljubezen ni pomagala premakniti otrokovega stališča http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif

 

Pravila pa itak ni, prej smernice ... jeza je slaba, brezpogojna ljubezen isto. Zdrava avtoriteta je thumbs up http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif, ta pa vključuje med drugim tudi spuščanje na otrokov nivo in biti pripravljen non stop razlagat zakaj tako in tako ... tudi takrat, ko je v igri pravilo, prepoved, kazen zraven naj bo razlaga, čemu in zakaj http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Tudi dojenčke vzgajaš...že od začetka. Drugače pa ja, sploh zadnji stavek. Vem, to je bil moj poklic Zato pa nisem čist prepričana, če bom to zdržala ene 18. let, več tako ne, ker se bi rada vzgojila maminih maz, ki so celo življenje potem neodgovorni otroci...

 

Drugče pa, ja OK, sam tisto o mutaciji genov, tisto pač ne bo držalo... Ko osebnost se razvije taka kot je čist zaradi drugih stvari. In ne, res ne smemo vkalupit otrok, sam ne pomeni da jih ne smemo vzgajat in da se kar sami od sebe...

[FixMinze]

Tudi dojenčke vzgajaš...že od začetka. Drugače pa ja, sploh zadnji stavek. Vem, to je bil moj poklic http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Zato pa nisem čist prepričana, če bom to zdržala ene 18. let, več tako ne, ker se bi rada vzgojila maminih maz, ki so celo življenje potem neodgovorni otroci...

 

Drugče pa, ja OK, sam tisto o mutaciji genov, tisto pač ne bo držalo... Ko osebnost se razvije taka kot je čist zaradi drugih stvari. In ne, res ne smemo vkalupit otrok, sam ne pomeni da jih ne smemo vzgajat in da se kar sami od sebe...

 

Geni nimajo zanemarljivega pomena pri karakterju, čeprav je razlika med našimi geni minimalna (like 1%) ... ta mala razlika pripomore tudi k karakternim razlikam med vsemi drugimi faktorji. Gen sem sicer uporabil kot proti argument na izjavo, da so otroci kopije staršev in zatorej (v prenesenem pomenu) trpijo za našimi pomanjkljivostmi, kar je vsekakor površna izjava. Gen je en del večje slike ...

 

Vzgoja pri dojenčkih ima popolnoma drug pomen kot pri 5 letniku ali pa pubertetniku. Vzgoja dojenčka je v mojem slovarju komajda vzgoja, ampak lahko se strinjam, da takrat lahko zastavimo neke smernice.

 

Nimam izkušenj z vzgojo tujih otrok, ampak sem prepričan, da ni enako kot pri lastnih. Sploh pri ženskah je povezava s plodom in otrokom na drugem nivoju kot pri moških, ker to malo bitje 9 mesecev raste v tvojem trebuhu in znano je, da nosočnice lahko doživijo po porodno depresijo. Zakaj le? (retorično vprašanje).

 

Sicer pa vsaj toliko kot je starševstvo naporno je tudi notranje zadovoljivo in nudi osebno zadoščenje, srečo ... Po rojstvu otrok imam precej večkrat nasmeh na obrazu kot pred rojstvom, je pa čas za izključno osebne aktivnosti padel skoraj na 0.

[KoryuBudo]

Pozdravljeni,

 

 

Pri vzgoji otrok, mladostnikov in mladih zrelih oseb je ključnega pomena, da namenimo našo pozornost tudi njihovemu psihičnemu in psihološkemu razvoju, bodisi v večjem bodisi v manjšem obsegu, odvisno pač od naših osebnih prepričanj in verovanj ter stališč, nazorov in pogledov. Pri čemer nam je lahko v veliko pomoč, v kolikor smo seznanjeni s posameznimi razvojnimi fazami človekovega psihičnega in psihološkega razvoja. V svojem strokovnem delu: Um Buda sem podrobneje spregovoril o posameznih razvojnih fazah človekovega psihičnega in psihološkega razvoja od njegovega rojstva do njegove smrti. Na tem mestu bi predlagal, da si na hitro pogledamo posamezne omenjene razvojne faze od rojstva do 30. leta starosti.

 

 

http://shrani.si/f/2A/NG/1B2nJupn/297.jpg

http://shrani.si/f/b/yV/2xzdDcQa/298.jpg

Grega Vodopivc, Um Buda

V kolikor upoštevamo najpomembnejše lastnosti posameznih faz človekovega psihičnega in psihološkega razvoja, ki so na kratko predstavljene na zgornjih dveh citiranih straneh, lahko veliko bolje uskladimo vzgojo naših otrok glede na njihove specifike, ki jih izrazijo v posameznih fazah njihovega razvoja. Na drugi strani pa jim prav tako lahko omogočimo veliko bolj usklajeno vzgojo z njihovimi potrebami v posameznih fazah, kot v kolikor omenjenih lastnosti posameznih razvojnih faz ne upoštevamo. Najpomembnejši ključni elementi vzgoje katerega koli otroka, mladostnika ali mlade zrele osebe so:

• vzgoja razmišljanja;
• vzgoja samozavedanja kot celostnega bitja;
• vzgoja samospoznavanja kot celostnega bitja;
• vzgoja prepričanj in verovanj, ki spodbuja zgodnje človekovo izoblikovanje lastnih prepričanj in verovanj, z jasno razlago o vplivu prepričanj in verovanj na posameznika;
• vzgoja, ki aktivno spodbuja uporabo obeh oblik posameznikovega dvoma (objektivni in subjektivni dvom);
• vzgoja empatije;
• vzgoja sočutja;
• vzgoja odgovornosti;
• vzgoja odnosov, ki temelji na vzgoji posameznikovih odnosov do njega samega, soljudi, okolja in časa, v katere je posameznik vpet.

 

Eno izmed najmočnejših vzgojnih orodij otrok predstavljajo pravljice, medtem ko na drugi strani eno izmed najpomembnejših vzgojnih orodij mladih mladostnikov predstavljajo najrazličnejši miti. Pravljice in miti predstavljajo človeško kolektivno orodje tako vzgoje kot tudi psihičnega in psihološkega razvoja in v sebi nosijo razlago in rešitve na temeljna eksistencialna vprašanja, s katerimi se sooča sleherni pripadnik človeške vrste. Zaradi česar je ključnega pomena, da jih vključimo v vzgojo naših otrok in mladostnikov, seveda skupaj z njihovo pripadajočo razlago, katero moramo nenehno usklajevati s trenutnimi spremembami v prostoru in času, katerima pripadamo. Prav tako pa je tudi ključnega pomena, da otroke in mladostnike usmerjamo in aktivno spodbujamo k izoblikovanju njihovih lastnih razlag posameznih pravljic in mitov, kakor tudi da jih aktivno spodbujamo, da sami odkrijejo način, s katerim bodo aktualizirali pomen posameznih pravljic in mitov.

 

V kolikor aktivno vključimo pravljice in mite v vzgojo naših otrok in mladih mladostnikov jih bodo slednje tekom njihovega poznega mladostništva usmerjale k raziskovanju in spoznavanju najrazličnejših zgodovinskih epov, filozofij, leposlovja, naravoslovnih in družboslovnih ved, verskih, duhovnih in religijskih tekstov ... Na osnovi česar bodo nadaljnje razvijali svoje psihične in psihološke funkcije, pojave in procese, retorične sposobnosti, odprtost in svobodo lastnega načina razmišljanja. Kar jih bo nadaljnje vodilo v poglobljeno razvijanje njihovih sposobnosti sprejemanja mnogovrstnosti in raznolikosti človeških prepričanj in verovanj, nazorov, pogledov, stališč, mnenj ... katera predstavlja eno izmed najpomembnejših sposobnosti, ki jih človek potrebuje tekom celotnega njegovega življenja na vseh področjih njegovega preučevanja, delovanja in udejstvovanja. A ves na kratko opisan proces se začne z našim zgodnjim seznanjenjem otrok in mladih mladostnikov z najrazličnejšimi pravljicami in miti, zaradi česar nikar ne podcenjujmo njihovega pomena ter jih čim bolj aktivno vključimo v vzgojo naših otrok in mladih mladostnikov. Predvsem pa pri vzgoji naših otrok in mladih mladostnikov nikar ne pozabimo, da je človek primarno psihično in psihološko bitje ter bitje najrazličnejših odnosov.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

[domoljubka]

Pozdravljeni,

 

 

Grega Vodopivc, Um Buda

V kolikor upoštevamo najpomembnejše lastnosti posameznih faz človekovega psihičnega in psihološkega razvoja, ki so na kratko predstavljene na zgornjih dveh citiranih straneh, lahko veliko bolje uskladimo vzgojo naših otrok glede na njihove specifike, ki jih izrazijo v posameznih fazah njihovega razvoja. Na drugi strani pa jim prav tako lahko omogočimo veliko bolj usklajeno vzgojo z njihovimi potrebami v posameznih fazah, kot v kolikor omenjenih lastnosti posameznih razvojnih faz ne upoštevamo. Najpomembnejši ključni elementi vzgoje katerega koli otroka, mladostnika ali mlade zrele osebe so:

• vzgoja razmišljanja;
• vzgoja samozavedanja kot celostnega bitja;
• vzgoja samospoznavanja kot celostnega bitja;
• vzgoja prepričanj in verovanj, ki spodbuja zgodnje človekovo izoblikovanje lastnih prepričanj in verovanj, z jasno razlago o vplivu prepričanj in verovanj na posameznika;
• vzgoja, ki aktivno spodbuja uporabo obeh oblik posameznikovega dvoma (objektivni in subjektivni dvom);
• vzgoja empatije;
• vzgoja sočutja;
• vzgoja odgovornosti;
• vzgoja odnosov, ki temelji na vzgoji posameznikovih odnosov do njega samega, soljudi, okolja in časa, v katere je posameznik vpet.

 

Eno izmed najmočnejših vzgojnih orodij otrok predstavljajo pravljice, medtem ko na drugi strani eno izmed najpomembnejših vzgojnih orodij mladih mladostnikov predstavljajo najrazličnejši miti. Pravljice in miti predstavljajo človeško kolektivno orodje tako vzgoje kot tudi psihičnega in psihološkega razvoja in v sebi nosijo razlago in rešitve na temeljna eksistencialna vprašanja, s katerimi se sooča sleherni pripadnik človeške vrste. Zaradi česar je ključnega pomena, da jih vključimo v vzgojo naših otrok in mladostnikov, seveda skupaj z njihovo pripadajočo razlago, katero moramo nenehno usklajevati s trenutnimi spremembami v prostoru in času, katerima pripadamo. Prav tako pa je tudi ključnega pomena, da otroke in mladostnike usmerjamo in aktivno spodbujamo k izoblikovanju njihovih lastnih razlag posameznih pravljic in mitov, kakor tudi da jih aktivno spodbujamo, da sami odkrijejo način, s katerim bodo aktualizirali pomen posameznih pravljic in mitov.

 

V kolikor aktivno vključimo pravljice in mite v vzgojo naših otrok in mladih mladostnikov jih bodo slednje tekom njihovega poznega mladostništva usmerjale k raziskovanju in spoznavanju najrazličnejših zgodovinskih epov, filozofij, leposlovja, naravoslovnih in družboslovnih ved, verskih, duhovnih in religijskih tekstov ... Na osnovi česar bodo nadaljnje razvijali svoje psihične in psihološke funkcije, pojave in procese, retorične sposobnosti, odprtost in svobodo lastnega načina razmišljanja. Kar jih bo nadaljnje vodilo v poglobljeno razvijanje njihovih sposobnosti sprejemanja mnogovrstnosti in raznolikosti človeških prepričanj in verovanj, nazorov, pogledov, stališč, mnenj ... katera predstavlja eno izmed najpomembnejših sposobnosti, ki jih človek potrebuje tekom celotnega njegovega življenja na vseh področjih njegovega preučevanja, delovanja in udejstvovanja. A ves na kratko opisan proces se začne z našim zgodnjim seznanjenjem otrok in mladih mladostnikov z najrazličnejšimi pravljicami in miti, zaradi česar nikar ne podcenjujmo njihovega pomena ter jih čim bolj aktivno vključimo v vzgojo naših otrok in mladih mladostnikov. Predvsem pa pri vzgoji naših otrok in mladih mladostnikov nikar ne pozabimo, da je človek primarno psihično in psihološko bitje ter bitje najrazličnejših odnosov.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

 

 

..Koryu Budo....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif .....pa veš, da sem se ravno zadnjič...pri nedeljskem kosilu zahvalila mami.... za ta del njenega truda v mojem otroštvu...

Prav debato smo odprli glede pravljic ...

Res tudi sama sem mnenja, da imajo pravljice zares ogromno vlogo pri odraščanju.

Zelo vplivajo na oblikovanje otrokove osebnosti ...tako do sebe ....kot do drugih bitij.

 

Ob prebiranju različnih vsebin le- teh, se pri otroku razvija uspešna socializacija, lažje dojemanje in vstopanje v kulturno okolje, večja samozavest, dojemanje sebe in drugih ljudi, čustveni stik in dotik z ostalimi, kar poveča samo varnost ...razvijanje domišljije, lažje reševanje realnih konfliktov, spodbujajo govor, komunikacijo, izražanje, besedni zaklad, asociacijsko mišljenje....

 

Škoda, da straši danes branju različnih pravljic pripisujejo manjši pomen...

Morda tam, kjer je bila to tradicija še ...sicer pa res kulturo branja knjig nekako vse bolj izpodrivajo močnejši slikovni impulzi računalnika, mobitela , tv-ja...

Poglavitne naloge strašev pri vzbujanju ljubezni do branja... bi morda bile;

-Vsakodnevno branje;

-dobra izbira literature;

-omejevanje uporabe TV in računalnika.

 

Sem našla še en seznam literature, kjer dobite še več informacij o koristnosti branja in priporočilne sezname knjig, razvrščene po razvojnih obdobjih otroka:(Mogoče komu pride prav ...)

• Rodari, G.: Srečanje z domišljijo
• Jamnik, T.: Knjižna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta
• Jalovec, V.: Stavnica – z igro do znanja
• Kordigel, M.: Književna vzgoja v vrtcu
• Grginič, M.: ABC1. Ko pravljice oživijo
• Dolinšek Bubnič, M.: Beri mi in se pogovarjaj z mano!
• Kropp, P.: Vzgajanje bralca
• Pečjak, S.: Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev
• V knjigah je vse
• Pečjak, S.: Bralne učne strategije
• Jamnik, T.: Kdor bere
• Lahko vzgojim uspešnega otroka
• Beremo skupaj
• Kolar, M: Mladi bralec
• Grginič, M.: Porajajoča se pismenost
• Grosman, M.: Razsežnosti branja
• Bralna motivacija v šoli
• Ilich, I.: Pota knjige
• Grginič, M.: Vsak po svoji poti do pismenosti
• Kesič Dimic, K.: Priporčnik o branju
• Tudi mi beremo

In še nekaj knjig o otrokovem razvoju:

• Marjanovič Umek, L.: Mišljenje in govor predšolskih otrok
• Ibuka, M.: V vrtcu bo morda že prepozno
• Thomson, J. B. : Naravno otroštvo
• Otrokove ustvarjalne igre
• Einon, D.: Vodnik za zgodnje učenje
• Armstrong, T.: Prebudite genija v svojem otroku
• Silberg, J.: Miselni razvoj dojenčka in malčka
• Papalia, D.: Otrokov svet
• Krafft, T. von: Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost
• Juul, J.: Kompetentni otrok
• Juul, J.: To sem jaz! Kdo si pa ti?
• Greenspan, S. I.: Izjemni otroci
• Sunderland, M.: Znanost o vzgoji
• Duckworth, J.: Mala knjiga vrednot
• Elschenbroich, D. : Izkustveni svet predšolskega otroka
• Karp, H.: Najsrečnejši malček daleč naokoli
• Pitamic, Maja: Pokaži mi, kako se to naredi
• Juul, Jesper: 4 vrednote, ki jih daste otroku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[gold]

žalostno je, ko vidiš , da imajo otroke v resnici nedorasli otroci

sinoči sem bil priča dogodku, ko se mladi očka drl na svojega dve do tri leta starega otroka, kot da ima psa pod zelo glasno vojaško komando

na daleč je bilo slišati, da je nek glasen fajt, toliko je bilo kričanja

in ko sem pogledal, vidim sam fotra, mamico in froca, ki radovedno hodi sem in tja.......

 

nimam besed http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

[FixMinze]

Šolski primer sekundnega vtisa ... nekje za ovinkom sem nekaj slišal, ampak sem dovolj pameten, da speljem pravilne zaključke.

 

Mogoče je pa otrok skočil pred avto, pa se je fotru v strahu in grozi odpeljalo. Mogoče je pa tudi samo psihopat.

 

Kdo ve ...

[gold]

Šolski primer sekundnega vtisa ... nekje za ovinkom sem nekaj slišal, ampak sem dovolj pameten, da speljem pravilne zaključke.

 

Mogoče je pa otrok skočil pred avto, pa se je fotru v strahu in grozi odpeljalo. Mogoče je pa tudi samo psihopat.

 

Kdo ve ...

mogoče se je otrok sprehajal po pločniku ob zaprtih trgovinah, kjer ni nobenega prometa razen pešcev

jaz pa sem bil deset metrov stran ( zunaj na terasi ), brez ovinkov

in par minut prej je bil v lokalu, kjer je zganjal iste bedarije...

 

kdo ve.... šolski primer http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

[mačky]

 

..Koryu Budo....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif .....pa veš, da sem se ravno zadnjič...pri nedeljskem kosilu zahvalila mami.... za ta del njenega truda v mojem otroštvu...

Prav debato smo odprli glede pravljic ...

Res tudi sama sem mnenja, da imajo pravljice zares ogromno vlogo pri odraščanju.

Zelo vplivajo na oblikovanje otrokove osebnosti ...tako do sebe ....kot do drugih bitij.

 

Ob prebiranju različnih vsebin le- teh, se pri otroku razvija uspešna socializacija, lažje dojemanje in vstopanje v kulturno okolje, večja samozavest, dojemanje sebe in drugih ljudi, čustveni stik in dotik z ostalimi, kar poveča samo varnost ...razvijanje domišljije, lažje reševanje realnih konfliktov, spodbujajo govor, komunikacijo, izražanje, besedni zaklad, asociacijsko mišljenje....

 

Škoda, da straši danes.... branju različnih pravljic pripisujejo manjši pomen...

Morda tam, kjer je bila to tradicija še ...sicer pa res kulturo branja knjig nekako vse bolj izpodrivajo močnejši slikovni impulzi računalnika, mobitela , tv-ja...

Poglavitne naloge strašev pri vzbujanju ljubezni do branja... bi morda bile;

-Vsakodnevno branje;

-dobra izbira literature;

-omejevanje uporabe TV in računalnika.

 

Sem našla še en seznam literature, kjer dobite še več informacij o koristnosti branja in priporočilne sezname knjig, razvrščene po razvojnih obdobjih otroka:(Mogoče komu pride prav ...)

• Rodari, G.: Srečanje z domišljijo
• Jamnik, T.: Knjižna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta
• Jalovec, V.: Stavnica – z igro do znanja
• Kordigel, M.: Književna vzgoja v vrtcu
• Grginič, M.: ABC1. Ko pravljice oživijo
• Dolinšek Bubnič, M.: Beri mi in se pogovarjaj z mano!
• Kropp, P.: Vzgajanje bralca
• Pečjak, S.: Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev
• V knjigah je vse
• Pečjak, S.: Bralne učne strategije
• Jamnik, T.: Kdor bere
• Lahko vzgojim uspešnega otroka
• Beremo skupaj
• Kolar, M: Mladi bralec
• Grginič, M.: Porajajoča se pismenost
• Grosman, M.: Razsežnosti branja
• Bralna motivacija v šoli
• Ilich, I.: Pota knjige
• Grginič, M.: Vsak po svoji poti do pismenosti
• Kesič Dimic, K.: Priporčnik o branju
• Tudi mi beremo

In še nekaj knjig o otrokovem razvoju:

• Marjanovič Umek, L.: Mišljenje in govor predšolskih otrok
• Ibuka, M.: V vrtcu bo morda že prepozno
• Thomson, J. B. : Naravno otroštvo
• Otrokove ustvarjalne igre
• Einon, D.: Vodnik za zgodnje učenje
• Armstrong, T.: Prebudite genija v svojem otroku
• Silberg, J.: Miselni razvoj dojenčka in malčka
• Papalia, D.: Otrokov svet
• Krafft, T. von: Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost
• Juul, J.: Kompetentni otrok
• Juul, J.: To sem jaz! Kdo si pa ti?
• Greenspan, S. I.: Izjemni otroci
• Sunderland, M.: Znanost o vzgoji
• Duckworth, J.: Mala knjiga vrednot
• Elschenbroich, D. : Izkustveni svet predšolskega otroka
• Karp, H.: Najsrečnejši malček daleč naokoli
• Pitamic, Maja: Pokaži mi, kako se to naredi
• Juul, Jesper: 4 vrednote, ki jih daste otroku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pravljice so pa moja tema za diplomsko. A je tvoj poklic v povezavi z vzgojo?

 

Jaz vem, da bom sigurno otrokom veliko brala. Že ko so dojenčki se bi naj začelo. In s spoznavanjem inštrumenta, že od nekaj mesecev naprej... na otroku prijazen način. Menda imajo vsi Kitajci absolutni posluh, ker izgovarjajo na različnih tonih in otroci se že od dojenčka učijo prepoznavati tone in verjetno še v trebuhu.

[Aliana]

Macky, a boš vzg?

[mačky]

Uh, saj vem, da na trenutke delujem tako otročje, da mislijo eni, da še nisem toliko stara... No, saj priznam, ne motijo se Sem že to dala skozi in se zdaj ukvarjam s popolnoma drugimi stvarmi, sem čist spremenila poklic... Sem pa, ja, kar nekaj let, učila. Samo se res ne vidim v tem, čeprav s frocovjem smo se pa vedno res ujeli in glede tega pogrešam tiste čase. Zdaj ohranjam stik tako, da imam inštrukcije, samo za določene otroke sicer. Če vidim, da gre nekomu nekaj težko, pa mu starši ne morejo pomagat, res rada priskočim na pomoč, ker individualni pouk z otrokom, kjer res lahko preizkusiš vse didaktične metode in pedagoške pristope, pa se dejansko vidi napredek, je res super. Če i je pa kaj pomembno, mi je pa to, da prenesem svoje znanje, ki mislim, da ga nimam malo, na kasnejše generacije. Imela sem neznansko veliko srečo v življenju, da sem imela res same dobre učitelje, spoštovanja vredne, eden od teh je bil en gospod, ki je že umrl, pa mi je bil kot dedek... In on je razlog, da sem šla v ta poklic, samo sem ugotovila, da zame to ni. Sistem mi ni všeč, ne samo delo.

[FixMinze]

mogoče se je otrok sprehajal po pločniku ob zaprtih trgovinah, kjer ni nobenega prometa razen pešcev

jaz pa sem bil deset metrov stran ( zunaj na terasi ), brez ovinkov

in par minut prej je bil v lokalu, kjer je zganjal iste bedarije...

 

kdo ve.... šolski primer http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

 

Če te prav razumem:

 

- ne poznaš vsebine prepira

- nisi nič videl

- si pa slišal neko dretje/ukazovanje

 

?

[KoryuBudo]

Pozdravljena domoljubka,

 

 

Pravljice so nadvse zanimive, mar ne? Osebno vidim njihov najmočnejši potencial prav v dejstvu, da predstavljajo najpomembnejše primarno orodje človekove verske izobrazbe, katero je istočasno tako univerzalne človeške narave kot tudi specifično pogojeno iz strani posameznih kolektivnih psihičnih in psiholoških dejavnikov, ki določajo in pogojujejo posamezni narod kot celovito entiteto. Zaradi njihove univerzalne človeške narave se ljudje lahko poistovetimo z vsemi pravljicami, ne glede na njihov izvor; zaradi česar so nam blizu tako japonske, kitajske, indijske, perzijske, arabske, slovanske, germanske, romanske ... pravljice. Na drugi strani pa pravljice materinskega naroda naslavljajo naše specifične psihične in psihološke potrebe, katere smo prejeli in izrazili (v večjem ali manjšem obsegu, odvisno od posameznika) iz naslova naroda, iz katerega izviramo in pripadamo.

 

Iz česar posledično sledi, da Slovenci na osnovi preučevanja slovenskih pravljic, pripovedk in basni od zgodnjega otroštva dalje med drugim spoznavamo tudi svoj lastni narod in postopoma tkemo intimno vez med nami (kot individuumi) in našim narodom, iz katere se v naših kasnejših življenjskih obdobjih razvijejo naše: narodno razumevanje, narodna zavest, narodni ponos in domoljubje, kakor tudi v precejšnji meri naše osebno dostojanstvo, čast in ponos. Medtem ko s spoznavanjem pravljic, pripovedk in basni tujih narodov postopoma spoznavamo, da smo si vsi narodi bolj kot ne enaki, a ne isti ... da se tudi pripadniki tujih narodov soočajo z zelo podobnimi težavami, problemi in izzivi, s katerimi se tudi sami ... da si vsi ljudje delimo temeljne skupne vrline, vrednote, upanja, hrepenenja, pričakovanja, želje, ideje ... da vse ljudi povezuje nekaj, kar krepko presega sleherne narodne, religijske, ideološke, politične, filozofske, nazorske razlike kot tudi celo razlike v prostoru in času med nami.

 

Z našim spoznavanjem pravljic, pripovedk in basni tujih narodov začnemo prvič resneje spoznavati tuje narode in v kolikor smo bili kot otroci deležni tudi ustrezne razlage posamezne pravljice, pripovedke ali basni tujega naroda, bo naše spoznavanje le teh predstavljalo osnovni temelj naše bodoče sposobnosti sprejemanja ne le pripadnikov tujih narodov, temveč tudi vseh drugače mislečih, razmišljajočih in verujočih, katera nas bo nadaljnje usmerjala stran od najrazličnejših oblik razmišljanja skozi prizmo najrazličnejših miselnih, ideoloških, indoktriniranih in/ali religijskih kalupov ter v smer razvijanja svobode našega uma. Medtem ko bomo s spoznavanjem pravljic, pripovedk in basni materinskega naroda istočasno spoznavali tako svoj lastni narod in posledično v kasnejših življenjskih obdobjih lažje in predvsem bolje razumeli zgodovino lastnega naroda kot se bomo tudi sposobni umestiti v širši prostor in čas, katerima pripadamo, preko intimno stkane vezi med nami in našimi skupnimi predniki. Na tovrsten način bomo tekom celotnega našega življenja občutili občutke: prisotnosti, navzočnosti, povezanosti in pripadnosti našemu narodu ... občutenja: odprtosti, sprejemanja in naklonjenosti našemu narodu ... čustvi: samozaupanja in samozavesti v odnosu do našega naroda in čustvovanji: ljubezni in vere v naš narod. Omenjeni občutki, občutenja, čustvi in čustvovanji, pa nas bodo tekom našega celotnega življenja vodili k temu, da bomo sposobni sprejemati vse drugače misleči, razmišljajoče in verujoče, ne da bi pri tem kadar koli pozabili Kdo in Kaj smo ne le kot pripadniki materinskega naroda, temveč kot Človeško bitje. In prav v predhodno omenjeni sposobnosti se razkriva ena izmed največjih in najpomembnejših veličin Človeka - v njegovi sposobnosti sprejemanja drugačnosti, pri čemer ne le zgolj ohrani temveč tudi nadgradi samega sebe kot Človeško bitje. Ali kot je nekoč zapisal Frank Herbert:

 

 

“The child who refuses to travel in the father's harness, this is the symbol of man's most unique capability. "I do not have to be what my father was. I do not have to obey my father's rules or even believe everything he believed. It is my strength as a human that I can make my own choices of what to believe and what not to believe, of what to be and what not to be.”

Frank Herbert, Children of Dune

Ena izmed najpomembnejših veličin Človeka je vsekakor tudi njegova sposobnost vere, katera mu omogoča, da lahko verjame tako v nekaj kot tudi v soljudi. A najpomembnejše, kar mu omogoča je, da verjame vase, v svoje sposobnosti in zmožnosti, misli, vrednote, ideje, vrline, prepričanja, verovanja, občutke, občutenja, čustva, čustvovanja, uvide, spoznanja, razsvetljenja, upanja, ideale ... ter da jih je tudi sposoben realizirati in doseči. Resnično velik človek je tisti, ki trdno verjame vase in ne glede na vse vedno izhaja iz sebe, navkljub njegovemu zavedanju, da je intimno povezan z vsem, kar ga obkroža. Tovrsten človek je uspel osvoboditi lastni um ter je uspešno uzrl resnični pomen njegove samozadostnosti, ki temelji na njegovemu služenju drugim, zaradi česar tovrstnega človeka povsem opravičeno imenujemo: Človek Poti. Človek Poti ne vodi, temveč zgolj kaže ... ne poučuje, temveč zgolj razlaga ... ne obsoja, temveč zgolj razume ... ne razlikuje, temveč zgolj povezuje ... ter tako kot Pot sprejema vse in ne zavrača ničesar in nikogar, zaradi česar sta oba plemenita. Človeku Poti vsi sledijo, medtem ko on sledi le Poti sami.

 

 

"Pot je veličastna.

Vesolje je veličastno.

Zemlja je veličastna.

Človek je veličasten.

To so štiri veličastne moči.

Človek sledi Zemlji.

Zemlja sledi vesolju.

Vesolje sledi Poti.

Pot sledi le sama sebi."

Lao Tzu, prevedel Grega Vodopivc: Tao Te Ching - Knjiga Poti in Vrline

Pravljice, pripovedke in basni predstavljajo začetek posameznikovega zelo dolgega potovanja spoznavanja Kdo in Kaj je kot Človeško bitje in mu kot takšne razkrivajo pot, ki mu je bila namenjena iz strani Poti, ki se zrcali v posameznikovi edinstveni in neponovljivi lastni poti. Kajti Pot se človeštvu razkriva skozi mnogoterost, mnogovrstnost, raznolikost in raznoterost najrazličnejših edinstvenih in neponovljivih poti, od katerih sleherna izmed njih predstavlja posamezno človeško življenje. Pravljice, pripovedke in basni posamezniku razkrijejo zgolj začetek njegove poti, katero mu nato nadaljnje razkrijejo najrazličnejši miti in epi, a slednji naj ostanejo tema za kakšno drugo objavo.

Lep pozdrav,

KoryuBudo

[gold]

Če te prav razumem:

 

- ne poznaš vsebine prepira

- nisi nič videl

- si pa slišal neko dretje/ukazovanje

 

?

bil sem deset metrov stran od dogajanja

 

očitno ti nočeš razumet, da obstajajo retardiranci, ki so , ali pa se imajo za starše http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

pa ne bit užaljen, ne mislim na tebe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[gold]

jabolko ne pade daleč.... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

 

http://www.regionalobala.si/novica/jabolko-res-ne-pade-dalec-od-drevesa

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[FixMinze]

Ne sej nisem mislil, da imaš mene v smislih. In ja definitivno obstajajo starši zaradi katerih pomisliš, da bi za starševstvo morali izdajati dovoljenje.

 

ampak napisu si tole

 

na daleč je bilo slišati, da je nek glasen fajt, toliko je bilo kričanja

in ko sem pogledal, vidim sam fotra, mamico in froca, ki radovedno hodi sem in tja.......

lej nima veze, če ti pravš, da ti je jasn za kaj se je šlo, pol bo že držal. Itak to, da otrok nardi sranje še ne pomeni, da je prav, da se staršu spipa.

[gold]

Ne sej nisem mislil, da imaš mene v smislih. In ja definitivno obstajajo starši zaradi katerih pomisliš, da bi za starševstvo morali izdajati dovoljenje.

 

ampak napisu si tole

 

na daleč je bilo slišati, da je nek glasen fajt, toliko je bilo kričanja

in ko sem pogledal, vidim sam fotra, mamico in froca, ki radovedno hodi sem in tja.......

lej nima veze, če ti pravš, da ti je jasn za kaj se je šlo, pol bo že držal. Itak to, da otrok nardi sranje še ne pomeni, da je prav, da se staršu spipa.

otrok je bil oddaljen dva do tri metre stran od fotra, on pa je kričal, da mora hodit poleg

kot pes

 

pa ni se treba na vsako črko obešat, raje tacajt pocartaj svojo drago http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png