Skoči na vsebino

Vzgoja otrok


Marsa

Recommended Posts

Odprto pismo razočarane mame; " Vzgojitelji, učitelji, ministri. Vsi so krivi za vse, le straši ne !"

 

http://www.zenska.si/zdravje/vzgoja-in-starsevstvo/odprto-pismo-razocarane-mame-vzgojitelji-ucitelji-ministri-vsi-so-krivi-za-vse-le-starsi-ne/

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 3 weeks later...

...Res ne hudo natančno Pico priznam, ker nimam preveč časa vse v nulo prebrat ....bi pa rada kdaj kaj več napisala tu ....marsikje....

Sam mi zmanjka dneva ....

 

Kaj pa je spet....kje sem ga ustrelila?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Nič takega, sej razumem, objavila si link do odprtega pisma zaskrbljene mame, ki je samo en post više bil objavljen s strani Cookie

Razumem pa da se je to zgodilo, ker je vmes Amalijino skropucalo in tisto pa res nihče na forumu ne bere, mislm, bere je prehuda, ne gleda..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ....se pardoniram.....res sem spregledala....

 

ma kej češ.... happy http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/up.gif

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pa še tole.

 

http://familylab.si/reci-oprosti/

 

In zraven zgodbica .. Naša tamala se zelo redko opraviči otrokom, če se igrajo in se kaj zmlatijo. Ponavadi stojim zraven in ne komentiram ali pa potolažim žrtev in se jaz opravičim. Nikoli ji ne težim, da mora rečt prosim, hvala, oprosti. Proti sosedovemu isto staremu malčku, izpade zelo nevljudna :) On na zahtevo staršev pride do nje in reče krasno naučen stavek: oprosti, T., da sem te udaril, obljubim, da ne bom več.

Meni se zdi mimo, ker vem, da je naučena fraza in da itak da bo še in da bo naša še in da se bodo še neštetokrat skregali in zmlatili in bili naslednji trenutek spet največji frendi ..

V glavnem, no. Zadnjič tamala skače po kavču, po stranicah. Ji težim, da naj neha, ker bo padla na nas (vsi trije sedeli gor). Ne neha. Se spotakne in pade tako, da je z eno nogo pohodila tamalga po trebuhu, ampak smo rešili, da ni bilo nič hudega. Na srečo je bil dan z dobrimi živci in nisva čist popizdila, ampak sva dokaj povedala, da sva z razlogom rekla ne in da je bilo res nevarno in da bi res lahko v bolnici končali in ... Dva dni zatem, zvečer, v postelji se pogovarjava .. In začne: Mami .. a veš, zadnjič sem skakala po kavču in sem ti rekla, da se umakni, pa se nisi. (se zadržim, da ne komentiram, da ni nič rekla pa da itak nima kaj skakat po kavču pa .. blabla .. in sem tiho). in nadaljuje: in potem sem padla na D. In je jokal. Mami, oprosti. Drugič bom bolj pazila.

 

Evo. Tale oprosti .. je meni stokrat več vreden od tistega naučenega - reci bratcu oprosti, ker si ga udarla.

(njemu se je že isti večer opravičila. zvečer, v sobi, ko sta bila sama, ker sem šla jaz po mleko. slučajno sem slišala, ni bilo mojim ušesom namenjeno)

WHEN LIFE PUTS STONES IN YOUR WAY

BUILD SOMETHING NICE OUT OF THEM

 

loesje

 

 

Spet nazaj -

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

Tole je tak...kako nej rečem...romantičen wannabe zapis.

 

Resnica pa je, da se oče /tud mama/ vede do otroka tko, kt ma zapisan v seb.

 

Brez nč ni nč.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Moram priznati, da razmišljanja, pristop, način "vzgoje" Jesper Juul-a ne razumem nič. Kot bi mi v mandarinščini govoril. Ne zastopem ama neč. No, mogoče se mi pa za moj okus dozdeva v smer "pasivnejše" vzgoje, ampak spet ne tako klasično pasivne, da bi jo skritizirala.

 

Moram rečt, da mi je precej bližji (ljubši) Rugljev besednjak, nazor in pristop, pa še tega pokombiniram z Milivojevićevim. Recimo, Razbojnika ne hvalim kako je priiiiiiden, ampak ga pohvalim kako dobro vidi - kot sokol. Pa kako dobro se je to spomnil narest. Pa kako junaško je prenesel odvzem krvi za pregled. Pa mmmmm, kako dobro juhico je skuhal, jaz bom kar vse pojedla. Pa kako prijazen je, ko očiju pomaga, al pa kaj podobnega. Pa da je najboljši fantek na svetu. No, v tem stilu :o)

 

In sem imela veliko srečo, da je osnoven bonton "dober dan, adijo, hvala, prosim, oprosti" - osvojil že v varstvu. Mislim, sej imamo to spoznavanje/utrjevanje tudi doma, vendar tistih 8-9 ur, ko je v privat varstvu (8 otrok) - ma to je neprecenljivo, skupaj z domačo hrano, veliko igre na prostem, v gozdu in spoznavanju domačih živali, rastlin neposredno na kmetiji.

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

VEDNO je treba hvalit/grajat DEJANJA in en OSEBNOSTI, to je temelj.

Se strinjam s tem, sam se mi zdi, da mali otroci sploh ne razločijo razlike. Recimo, ko se starša kregata, otrok pogosto misli, da je on kriv (čeprav seveda ni res). Se mi zdi je to bolj domneva odraslih, ki pa ne zdrži čisto otrokovega načina mišljenja. Skoraj boljši moto za moje pojme je, pohvali dobra dejanja, ignoriraj slaba (če jih lahko).

Moram priznati, da razmišljanja, pristop, način "vzgoje" Jesper Juul-a ne razumem nič. Kot bi mi v mandarinščini govoril. Ne zastopem ama neč. No, mogoče se mi pa za moj okus dozdeva v smer "pasivnejše" vzgoje, ampak spet ne tako klasično pasivne, da bi jo skritizirala.

 

Moram rečt, da mi je precej bližji (ljubši) Rugljev besednjak, nazor in pristop, pa še tega pokombiniram z Milivojevićevim. Recimo, Razbojnika ne hvalim kako je priiiiiiden, ampak ga pohvalim kako dobro vidi - kot sokol. Pa kako dobro se je to spomnil narest. Pa kako junaško je prenesel odvzem krvi za pregled. Pa mmmmm, kako dobro juhico je skuhal, jaz bom kar vse pojedla. Pa kako prijazen je, ko očiju pomaga, al pa kaj podobnega. Pa da je najboljši fantek na svetu. No, v tem stilu :o)

 

In sem imela veliko srečo, da je osnoven bonton "dober dan, adijo, hvala, prosim, oprosti" - osvojil že v varstvu. Mislim, sej imamo to spoznavanje/utrjevanje tudi doma, vendar tistih 8-9 ur, ko je v privat varstvu (8 otrok) - ma to je neprecenljivo, skupaj z domačo hrano, veliko igre na prostem, v gozdu in spoznavanju domačih živali, rastlin neposredno na kmetiji.

Neprecenljivo je razumevanje, sočutje, odnos doma. V varstvu in drugje se ne da veliko popravit, če doma vsega tega ni, varstvo je samo podpora domačemu načinu (odnosu).

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ma Cookie je itak perfektna in več kot to, zato je posebno poudarjenzgolj tisti del v varstvu kot komplementarni del perfekcije..namreč v varstvu znajo oreng zafrknt zadeve.

Kako naj bo otrok slabo vzgojen če ima njegova mat v hladilniku ima polovico odprte konzerve fižola in iz teh sestavn dobi froc jastoga s tartufi za kosilo...

se vprašam

 

Merlin, madam Mim in Cookie

 

pol pa dolg časa nihče

 

pa Brezo

 

šele pol Sai Baba in ostali...

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ma Cookie je itak perfektna in več kot to, zato je posebno poudarjenzgolj tisti del v varstvu kot komplementarni del perfekcije..namreč v varstvu znajo oreng zafrknt zadeve.

Kako naj bo otrok slabo vzgojen če ima njegova mat v hladilniku ima polovico odprte konzerve fižola in iz teh sestavn dobi froc jastoga s tartufi za kosilo...

se vprašam

 

Merlin, madam Mim in Cookie

 

pol pa dolg časa nihče

 

pa Brezo

 

šele pol Sai Baba in ostali...

Zakaj pa je to treba? Jasno, da smo vsi perfektni taki kot smo ;), če pa se hočemo spremenit, pa nastane nova perfekcija ;), okoli vrtca, nekaj posebej "zasrat" ne morejo, v končni fazi, pa otroka lahko tudi prepišeš drugam. Starši pa niso nadomestljivi.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz sem vesela, da zna moj otrok reči prosim, hvala, oprosti...

vesela sem, da me zna objeti, ko vidi, da mi je hudo....

vesela sem, da znajo videti, da so zasrali in popraviti ...

jaz sem človek, ki ne mara preveč intelektualno pristopati vzgoji

zdi se mi, da današnji čas preprosto obstaja preveč teorij kako je treba

in premal zaupanja vase in zdrave pameti

saj smo tudi mi vzgojeni in naši

vem, da ne mormo prov vsega posnemati

pa posnemaš tisto, kar je bilo smiselno

pa ne kompliciraš preveč

pa zgled si

::::::::::::::::

s tamalimi se da vse z igro in srčno povezanostjo... ker vejo, koliko ti pomenijo, koliko si pripravljen naredit za njih... so pripralvjeni marsikaj nardit tako kot rečeš ...

:::::::::::::::::

s tavelkimi skozi humor.... pa da se pogovarjaš z njimi...preneseš, kar ti imajo povedati, tudi če ti je kdaj grozno težko videti realnost

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..

no jaz kaka idealna mama nisem

tudi jaz veliko brala svoj čas

ker nisem znala

zdej pa sledim predvsem sebi

temu kar se mi kaže

::::::::::::::::::::::

 

valda ful zasrala

sam tudi tisti ta popolni boste

to je del življenja

vsak otrok mora videti napake staršev

da se lahko osamosvoji

::::::::::::::::::::::::

uživajte dokler so mali in vsa imajo za bogove

to ni večno

je eno obdobje, ko vidijo samo to, kar je z vami narobe

takle mamo :)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

 

pa ne kompliciraš preveč

pa zgled si

::::::::::::::::

s tamalimi se da vse z igro in srčno povezanostjo... ker vejo, koliko ti pomenijo, koliko si pripravljen naredit za njih... so pripralvjeni marsikaj nardit tako kot rečeš ...

:::::::::::::::::

s tavelkimi skozi humor.... pa da se pogovarjaš z njimi...preneseš, kar ti imajo povedati, tudi če ti je kdaj grozno težko videti realnost

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..

no jaz kaka idealna mama nisem

tudi jaz veliko brala svoj čas

ker nisem znala

zdej pa sledim predvsem sebi

temu kar se mi kaže

::::::::::::::::::::::

 

valda ful zasrala

sam tudi tisti ta popolni boste

to je del življenja

vsak otrok mora videti napake staršev

da se lahko osamosvoji

::::::::::::::::::::::::

uživajte dokler so mali in vsa imajo za bogove

to ni večno

je eno obdobje, ko vidijo samo to, kar je z vami narobe

takle mamo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

 

 

E bravoooooo Zanija

 

ful smo zasrali, pa še bomo, ampak gremo dalje, nazaj se ne da dragi moji, ne moreš ti zdaj malega vrnit- ker mu je potekla garancija, ali pa ker ima serijsko napako- tu je in tvoj je- dokler vaju smrt ne loči- pa dobro je če se sam prej stegneš kot tvoji prestolonasledniki....

Obečanje ludom radovanje...


Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

bravo Lia II in Zanija http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif (zmanjkalo lajkov)

Vsak (VSAK) starš z(a)jebe svojega otroka, sploh ni dileme, al ga, al ga ne, ker ga definitivno! Vsak otrok v določenem obdobju življenja krivi starše za vse (namišljene ali resnične) krivice in težave v življenju. Ampak z odraslostjo sprejme(š) tudi odgvoornost za svoje misli, besede in dejanja - in noben drug (ti) ni kriv za ničesar, razen ti sam. Zato mi grejo pezdetki na živce, ker njim so krivi čist vsi drugi (ljudje, okoliščine), samo oni sami nikoli - za ničesar.

 

In tut ni popolne vzgoje. Kar velja za enega (in eno familijo), ne velja za drugega (in drugo familijo). Kar pali danes, ni nujno, da bo palilo jutri. in se mi zdi fino imeti neko malho naborov možnosti/opcij, kako približno postopati.

 

Se mi zdi pa ful pomembno pripravit otroka čimprej na samostojen lajf (kako bi se vaš otrok danes znašel v življenju, če bi vi umrli?), v smislu, da ne uporablja starša kot berglo, temveč morda kot smer(nice) v začetku, potem pa se mora sam odločat in sprejet poseldice svojih odločitev. Poleg tega je izjemnega pomena, da otroku privzgojiš občutek lastne vrednosti, enkratnosti in neponovljivosti - pa ne v smislu narcisizma ali egoizma.

 

Pico, ti pa prebol že kuhno al pa si nabavi parmezan, panceto za svoj kuhinjski evergreen, da ne boš jokal po vseh temah http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jst tut tkole razmišljam, da sterilnih staršev ni, morda so taki post festum, ki znajo tisto, kar sami niso znali, potem predavat drugim, recimo na tem forumu imamo vsaj enega takega.. :P

Vsi bolj ali manj zajebejo, ubijejo, predrugačijo, del svojih otrok, vsak mu nekaj vsili, čist vsak naredi neko napako, ki se bo otroku vtisnila v spomin.. in iz slednjega v genetsko kodo... da se ne pozabi

 

Poleg vsega ima pa čist vsak od nas, štajerci bi rekli geburstfeler.. družinsko napako, ki jo podedujemo in ki jo kljub Milivojevićem in Juulom ne moremo, ne znamo,in verjetno tudi nočemo odpravit..

 

Je pa Zanija rekla vse, tako da men ni treba knjige pisat...

 

Cookie v hladilniku imam danes par jogurtov, koren zelene in gomolj kolerabe,ter kuhan koren iz juhe ali ti vidiš kako šanso za zajca ala Chateaubriand ?

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

predvsem sem maestro della kuhinja.

 

zato tako kot vi Cereskine barve dneva, jst pozorno spremljam Cookiine kuhinjske čarolije..

 

recimo zaštekal sem, kako pride do tega da če imaš v hladilniku odprto konzervo pire, da potem na mizi pristane pečena kokoš z mandeljevo filo..

 

duhci in džavolčiči

 

vam rečem

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

bravo Lia II in Zanija http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Se mi zdi pa ful pomembno pripravit otroka čimprej na samostojen lajf (kako bi se vaš otrok danes znašel v življenju, če bi vi umrli?), v smislu, da ne uporablja starša kot berglo, temveč morda kot smer(nice) v začetku, potem pa se mora sam odločat in sprejet poseldice svojih odločitev. Poleg tega je izjemnega pomena, da otroku privzgojiš občutek lastne vrednosti, enkratnosti in neponovljivosti - pa ne v smislu narcisizma ali egoizma.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Ful pomembno, ja - da jih naučiš, da jim daš to popotnico, da znajo v življenju poskrbeti zase - v vseh pogledih - in materialno in čustveno. Pa ravno to - ne da so egoistični, ampak da se znajo potegnit zase, za svoje pravice in potrebe.

 

In ko je ravno na to temo: veliko staršev se pritožuje, da šole forsirajo, da otroci delajo naloge skupaj s starši. To je po moje prav ena naša slovenska posebnost. To ni učenje samostojnosti. Pa tudi drugače je več vpletanja in kontrole, posredništva staršev na vseh področjih. Tudi učitelji ne vprašajo otroka, v kateri krožek se bo vključil, ampak starša, ne vprašajo otroka, če se želi prijaviti na tekmovanje, ampak starša (ki nima pojma, o kakšnih tekmovanjih se sploh pogovarjajo), če ga bo prijavil, itd.

 

Drugače pa ja - je Zanija tako lepo napisala - "uživajte, dokler so mali." Saj to, da nas imajo za bogove, je v bistvu strašljivo. Ker ti daje eno nepopisno odgovornost. Otrok bo poskušal opravičit vsako našo kozlarijo, da ne bo pokvaril svoje idealne slike o nas. Ampak jaz se spomnim na nekaj drugega, tudi in še zlasti takrat ko je naporno - nikoli več ne bosta ta štrukeljčka tako majhna, to je čas, ki mi je dan zdaj in se ne bo nikoli več ponovil. Zdaj lahko užijem te trenutke, ko smo skupaj. To je tisto, kar mi je zdaj podarjeno.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Ful pomembno, ja - da jih naučiš, da jim daš to popotnico, da znajo v življenju poskrbeti zase - v vseh pogledih - in materialno in čustveno. Pa ravno to - ne da so egoistični, ampak da se znajo potegnit zase, za svoje pravice in potrebe.

 

In ko je ravno na to temo: veliko staršev se pritožuje, da šole forsirajo, da otroci delajo naloge skupaj s starši. To je po moje prav ena naša slovenska posebnost. To ni učenje samostojnosti. Pa tudi drugače je več vpletanja in kontrole, posredništva staršev na vseh področjih. Tudi učitelji ne vprašajo otroka, v kateri krožek se bo vključil, ampak starša, ne vprašajo otroka, če se želi prijaviti na tekmovanje, ampak starša (ki nima pojma, o kakšnih tekmovanjih se sploh pogovarjajo), če ga bo prijavil, itd.

 

Drugače pa ja - je Zanija tako lepo napisala - "uživajte, dokler so mali." Saj to, da nas imajo za bogove, je v bistvu strašljivo. Ker ti daje eno nepopisno odgovornost. Otrok bo poskušal opravičit vsako našo kozlarijo, da ne bo pokvaril svoje idealne slike o nas. Ampak jaz se spomnim na nekaj drugega, tudi in še zlasti takrat ko je naporno - nikoli več ne bosta ta štrukeljčka tako majhna, to je čas, ki mi je dan zdaj in se ne bo nikoli več ponovil. Zdaj lahko užijem te trenutke, ko smo skupaj. To je tisto, kar mi je zdaj podarjeno.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

O tem tekla debata včeraj, jaz nisem sodeloval,ker nisem še v tej realnosti, ampak če je to res, a ne vidim razloga da bi vsi vpleteni lagali

 

Potem bi se moral vprašat, zakaj so vsega krivi starši in ne okosteneli feminizirani šolski sistem...

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Meni se zdi Aliana ful dobro razmišljanje tvoje - ni važno, če mala zgleda nevzgojeno. Važno je, da stoji za besedami, ki jih izreče. Že itak se govori v prazno in prav je, da otroku privzgojimo vrednote. Nima smisla se opravičevati in se uboge delati, če boš v istem mahu naredil isto pizdarijo ali krat dva. tudi Cookijin pristop mi je blizu.

mah...no...kaj čem...meni težko pade, priznam, da dete res razprlo krila in odletelo...čeglih sem jo vzgajala za to, da bo šla...jebele...jaz bi jo še kar pod perotko. pa na morje bi šla z njima, pa nekam pač...

klinc, ko sem ju vedno vlačila zraven in smo delile vse..pol pa...no, če bi pa do štiridesetiih doma ostala, mi pa spet ne bi bilo prav :) mater, da me je težko zadovoljit. nikak pravzaprav

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

 

solze so mi pritekle tako sem ganjen...

 

v resnici je pa napisal RITO, sam so hitr spremenil črko in napisal srceparajočo zgodbo..

 

Jankec ku Jankec

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Slovenci sploh precej forsiramo svoje otroke, bolj kot kje drugje po EU. Dihamo jim za ovratnik, jih silimo, prepričujemo, izgubljamo živce in na koncu naredimo skupaj z njimi ali celo namesto njih to, kar bi pravzaprav morali oni samostojno od A do Ž. Jim dajemo vedet, da brez naše kontrole in podpore ne bi bilo nič. In so mogoče storilnostno res boljši, vendar niso samostojni. In potem pri tridesetih ni nič od njih, njihovi vrstniki kje drugje pa so samostojni in ustvarjalni odrasli ljudje.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

OK, imam celo 15 minut časa, preden se v posteljo spokam .. mi je čist hudo, da ne morem sproti sledit debatam :/

 

No, v glavnem, hotela sem dodat . .na te vljudnostne fraze ... Če se skregate s partnerjem in ste besni nanj in mu poveste par stvari .. a se mu že v naslednji sekundi opravičite in rečete, da ne boste nikoli več? Zakaj je treba otroke učit to počet? To je tako .. neiskreno. Laganje. Itak je vsem vpletenim jasno, da bo še. Ne enkrat, velikokrat.

A to delate zaradi sebe, da izpadete OK in vljudni pred ostalimi starši? Al zarad otroka, da on izpade vljuden in v redu in da ga pol pohvalijo? Al ker je tako prav? Al ker so tako tud vas učili pa vam ni nič škodilo?

OK, eno je prosim in hvala v trgovini, ampak iz lastnih izkušenj - tega se otrok nauči, ko posluša svoje starše, če pač to počnejo. Ne iz tega, da mu starši vsakič zatežijo pred prodajalko/teto, ki je prinesla darilo/, .. s tisto klasično: no, kako boš pa rekel?

Nekateri odrasli hitro začnejo tikat prodajalko/kelnarco v lokalu .. Meni se recimo to zdi grozno, ampak .. kako bi se ta odrasel počutil, če bi mu pred prodajalko in pred celo vrsto kupcev rekla: ja halo? a tko se pogovarja z gospodično? Zdaj pa ponovi kar si ji rekel, pa VIkaj jo! Ne moreš biti tako nevljuden, no.

Če že, bi to naredila, ko bi bila sama .. pa še takrat bi ga bolj vprašala, če se mu zdi OK, da kar tika ljudi, ki jih ne pozna ...

Mislim, a štekate? Otroke učimo nekaj, kar mi odrasli niti slučajno ne počnemo. Zato tudi oni to počnejo na silo, naučeno, dokler jim stojimo za vratom. A res verjamete, da se kdaj na tak način opravičijo sošolcem v šoli, ko nas (ali učiteljev, ki spet isto sforsirajo) ni zraven? A ste se vi kdaj tako opravičili komu, potem ko vas niso več nadzorovali starši ali ko ste odrasli?

 

 

Otrok se bo naučil iz zgleda. Če jaz v trgovini pozdravim, vludno vprašam, uporabljam prosim in hvala, bo v roku par let otrok ponotranjil in začel to uporabljat. Brez da mu rabim jaz nekaj strašno razlagat kako in kaj. Saj niso neumni, no. Če se jaz otroku opravičim, kadar naredim kaj narobe, se bo tudi on začel opravičevat meni in drugim. Kadar bo menil, da je opravičilo potrebno. Ne takoj, ne pri 2, 3 letih .. pri 5, 6 pa ja. In se bo tudi še pri 15ih.

WHEN LIFE PUTS STONES IN YOUR WAY

BUILD SOMETHING NICE OUT OF THEM

 

loesje

 

 

Spet nazaj -

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...