Skoči na vsebino

Vzgoja otrok


Marsa

Recommended Posts

zainteresiranim, pol pa teh sto pove, drugim sto in tako naprej, sam primarna celica vedočih je sto ja..


en počitniški namig zate

 

 

http://www.rtvslo.si/tureavanture/navade-po-svetu/prvi-kanabis-ranc-v-zda-spocijte-si-uzivajte-v-naravi-in-zvijte-kaksnega/367320

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ti kar uporabljaj, če si tako navdušen ... je tvoja svobodna volja ... najbrž celo tvoja religija ...

mlajši mladoletni člani družine pa se naj sami odločijo kaj bojo počeli s svojim lajfom (če je možno, da se sami odločijo) ... in naj se odločijo, ko so polnoletni

 

howg ... govoril sem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Tipično; malo podtikovanj, malo nebuloz, malo neupoštevanja stvarnosti ...

 

Za mladoletne člane odgovarjajo starši, ker sami niso zmožni realno oceniti kaj je dobro ali slabo za njih ali kaj je za njih najmanjše zlo. In ti, ko bi izbiral med tem ali tvoj otrok dnevno doživi 300 ali več epileptičnih napadov, bi se odločil, da naprej trpi in ni prisoten v tem svetu, brez možnosti vsaj površnega doživljanja sveta povprečnega otroka, zato ker imaš predsodek do rastline. Vračam se nazaj: ali sploh ne bereš niti ne poslušaš kar linkaš ali pa si brezsrčen bebec, lahko tudi da si samo neumen.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

prav zanimivo je brati konfrontacije čustveno vpletenih s čustveno nevpletenimi, ki se v konfrontaciji zgolj zafrkavajo iz sogovornika..

In tisti ki so čustveno vpleteni , tistim običajno popustijo živci. in čustveno nevpleteni ratajo ful velki džeki..

prav zanimivo ja,..

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

edin kar ti manjka je pamet, ampak ajd do 70 leta jo boš že nekak pridobil, le vir črpanja morš spremenit, naj te opozorim, da si na brezotovi lestvici zdrsnil 2 indeksni točki pod Mgd-jem, stvar ki je zaskrbljujoča...

 

Razlog, lahkovernost in neizobraženost in prevelika navezanost na materialno..

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

prav zanimivo je brati konfrontacije čustveno vpletenih s čustveno nevpletenimi, ki se v konfrontaciji zgolj zafrkavajo iz sogovornika..

In tisti ki so čustveno vpleteni , tistim običajno popustijo živci. in čustveno nevpleteni ratajo ful velki džeki..

prav zanimivo ja,..

 

 

Če mene vidiš kot čustveno vpletenega ... brez čustev ni odziva, to velja za vse nas.

 

Poglej drug zorni kot: čustveno ne vpleteni nikdar ne bi pisal: o fiksanju celih družin, o zategovanju dimcov in himalaji. Medtem, ko moj cilj ni toliko vplivati na shamana kot pa morebitnim bralcem ponuditi poglobljen vidik v situacijo, ki ni obremenjen s predsodki. Iz moje strani: jaz bi se odpovedal možnosti rekreativne uporabe za dobro družbe. In ko uporabljam besede: brezsrčnež, bebec, neumen ... jih lahko tudi argumentirano podkrepim z razumljivo logiko, če bi koga to sploh zanimalo. Te besede ne obstajajo zato, da bi jih uporabljali kot napad na persono sogovornika, ampak so kot opis stanja človeka.

 

Če tvoj odziv ni nek ciničen troll, potem ti sporočam, da si padel na (v) shamanovo meglo.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 3 weeks later...

Če mene vidiš kot čustveno vpletenega ... brez čustev ni odziva, to velja za vse nas.

 

Poglej drug zorni kot: čustveno ne vpleteni nikdar ne bi pisal: o fiksanju celih družin, o zategovanju dimcov in himalaji. Medtem, ko moj cilj ni toliko vplivati na shamana kot pa morebitnim bralcem ponuditi poglobljen vidik v situacijo, ki ni obremenjen s predsodki. Iz moje strani: jaz bi se odpovedal možnosti rekreativne uporabe za dobro družbe. In ko uporabljam besede: brezsrčnež, bebec, neumen ... jih lahko tudi argumentirano podkrepim z razumljivo logiko, če bi koga to sploh zanimalo. Te besede ne obstajajo zato, da bi jih uporabljali kot napad na persono sogovornika, ampak so kot opis stanja človeka.

 

Če tvoj odziv ni nek ciničen troll, potem ti sporočam, da si padel na (v) shamanovo meglo.

Kot čustveno nevpletenega, sem mislil, na dotičnega vseveda in mistika in njemu podobne.. ker je povsem jasno, da je v takih prepucavanjih v prednosti, ki izhaja iz popolne anonimnosti in dejstva, da je vse kar o njemu vemo na tem forumu v bistvu lažno in nepreverljivo...

kot tak seveda veliko lažje manipulira, napada, se izmika in na sploh veliko lažje provocira.. tm v varnem zavetju anonimnosti..

 

In ja mene je pač lažje sprovocirat, ker sem tu na tem forumu pač obelodanil velik stvari o sebi.. in poznam velik ljudi tut osebno

 

Pa tut to da je moja bližnja forumska okolica totalno polpismena in ne razume dejanskega stanja.. je zame precej obremenjujoče

 

zato sem se umaknil odprtem konfrontiranju na forumu..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sing.gif

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zanesljivi nasveti za vzgojo otrok

»STARA sem bila 19 let, daleč proč od družine in povsem nepripravljena,« se spominja Ruth svoje prve nosečnosti. Ker je bila sama še skoraj otrok, ni veliko razmišljala o tem, kaj pomeni biti mati. Kam bi se lahko obrnila po zanesljiv nasvet?

 

Drugače je bilo z Janom, ki ima sedaj dva odrasla otroka. Takole se spominja: »Sprva sem bil zelo prepričan vase. Toda že prav kmalu sem se zavedel, da nimam dovolj izkušenj.« Kje lahko starši najdejo pomoč za vzgojo otrok, kadar ne vedo, kako bi najbolje vzgajali otroke, ali kadar niso prepričani, da jih vzgajajo prav?

 

Danes vedno več staršev išče pomoč na spletnih straneh. Toda osebno imate morda pomisleke o zanesljivosti nasvetov, ki jih najdemo tam. Vsekakor ni odveč, če smo previdni. Nenazadnje, ali sploh poznamo človeka, ki nam svetuje? Koliko je bil uspešen pri vzgoji svojih otrok? Brez dvoma boste skrbno premislili, kadar gre za nekaj, kar utegne vplivati na vašo družino. Kot smo prebrali v prejšnjem članku, smo lahko celo nad nasveti strokovnjakov na koncu razočarani. Kam se torej lahko obrnemo po pomoč?

 

Glavni Vir nasvetov, kako vzgajati otroke, je ustanovitelj družine, Bog Jehova. (Efežanom 3:15) On je edini pravi strokovnjak. V svojo Besedo, Biblijo, je dal zapisati zanesljiva in praktična navodila, ki so zares učinkovita. (Psalm 32:8; Izaija 48:17, 18) Seveda pa je od nas odvisno, ali bomo po teh navodilih ravnali.

 

Nekaj parov smo zaprosili, da nam povedo, kaj so se naučili, ko so si svoje otroke prizadevali vzgojiti v uravnovešene in bogaboječe ljudi. Pojasnili so, da so bili uspešni predvsem zato, ker so udejanjali biblijska načela. Ugotovili so, da so biblijski nasveti danes prav tako zanesljivi, kot so bili takrat, ko se je Biblija pisala.

 

Bodite z njimi

 

Catherine, ki je mati dveh otrok, je na vprašanje, kateri nasvet ji je najbolj pomagal, takoj odgovorila, da tisti iz Pete Mojzesove knjige 6:7, kjer piše: »Marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« Catherine je spoznala, da mora, če želi upoštevati ta nasvet, biti skupaj s svojimi otroki.

 

Morda menite, da je ‚to lažje reči kot storiti‘. Kako lahko polno zaposlena starša, ki morata biti za preživetje oba v službi, s svojimi otroki preživita več časa? Torlief, ki je oče in si je njegov sin sedaj že sam ustvaril družino, pravi, da je ključ do tega ravnanje po nasvetu iz Pete Mojzesove knjige. Vzemite svoje otroke s sabo, kamor koli greste, in priložnosti za pogovor se bodo ponudile kar same. »S sinom sva skupaj opravljala hišna dela,« pravi Torlief. »Kot družina smo skupaj šli na izlete. In tudi jedli smo skupaj.« Kako je to vplivalo na sina? Torlief pravi: »Vedno je vedel, da se lahko z nama odkrito pogovori.«

 

Toda kaj storiti, če v družini ni več odprte komunikacije in se otrok ne počuti dovolj sproščenega, da bi se prosto izražal? To se včasih zgodi med odraščanjem. Vendar nam znova lahko pomaga isti nasvet – z njim preživite več časa. Catherinin mož, Ken, se spominja, da je hči v najstniških letih tožila, da je ne posluša. Nad tem se najstniki pogosto pritožujejo. Kaj bi lahko storil Ken? »Odločil sem se, da bom z njo preživel več časa in se pogovarjal o tem, kaj misli, čuti in česa se boji. To je zares pomagalo.« (Pregovori 20:5) Seveda je Ken prepričan, da mu je uspelo zato, ker družinski pogovori pri njih niso bili nekaj novega. »S hčerjo sva se vedno dobro razumela,« pravi, »zato je vedela, da se lahko z mano pogovori o vsem.«

 

Zanimivo je, da je neka nedavna raziskava razkrila, da se najstniki trikrat pogosteje pritožujejo, da ne preživijo dovolj časa skupaj s svojimi starši, kot pa starši. Zakaj torej ne bi upoštevali biblijskega nasveta? S svojimi otroki bodite največ, kar se le da – v prostem času in ko delate, doma in na potovanju, zjutraj, ko vstanete, in zvečer, preden greste spat. Če lahko, jih vzemite s sabo, kamor koli greste. Iz Pete Mojzesove knjige lahko razberemo, da se časa, ki ga preživite s svojimi otroki, ne da z ničimer nadomestiti.

 

Učite jih pravih vrednot

 

Mario, oče dveh otrok, staršem podobno priporoča: »Otrokom pokažite, da jih imate zelo radi, pa tudi berite jim.« Ne gre samo za to, da bi spodbujali otrokove umske sposobnosti. Naučiti jih morate, kako ločiti pravilno od napačnega. Mario dodaja: »Z njimi preučujte Biblijo.«

 

Zato je v Bibliji za starše zapisan tale opomin: »Ne dražite svojih otrok, temveč jih nežno vzgajajte s pravim krščanskim poučevanjem in svetovanjem.« (Efežanom 6:4, Weymouth) Danes je v mnogih domovih premalo poudarka na moralnem pouku. Nekateri so prepričani, da se bodo otroci, ko bodo odrasli, znali sami odločiti, katere vrednote bodo sprejeli. Ali se vam zdi takšno razmišljanje razumno? Podobno kot mlad človek rabi ustrezno hrano, da bo pozneje telesno močan in zdrav, tako mlad um in srce potrebujeta pouk. Če se vaši otroci ne bodo naučili moralnih vrednot od vas, bodo verjetno privzeli poglede sošolcev in učiteljev ali pa tiste iz množičnih občil.

 

Starši si lahko pri tem, ko učijo svoje otroke razločevati med pravilnim in napačnim, pomagajo z Biblijo. (2. Timoteju 3:16, 17) Jeff, izkušeni krščanski starešina, ki je vzgojil dva otroka, priporoča, da pri poučevanju pravih vrednot uporabljate Biblijo. Takole pravi: »Z Biblijo lahko otrokom pomagate razumeti, kako na stvari gleda Jehova, in ne samo, kako gledata oče in mama. Opazila sva, da se Biblija na edinstven način dotakne misli in srca. Kadar sva želela, da bi otrok popravil napačno vedenje ali razmišljanje, sva si vzela čas in poiskala primeren svetopisemski stavek. Potem sva z otrokom na samem govorila in ga prosila, da prebere stavek. Pogosto so se mu zarosile oči ali pa so mu po licih spolzele solze. Bila sva osupla. Biblija ima večji vpliv, kot kar koli, kar bi midva lahko rekla ali storila.«

 

V Pismu Hebrejcem 4:12 je pojasnjeno: »Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv [. . .] ter je zmožna sprevideti misli in namere srca.« Zato sporočilo, ki je v Bibliji, niso samo osebni pogledi ali izkušnje ljudi, po katerih ga je Bog dal zapisati. Pravzaprav odkriva, kako na moralne zadeve gleda Bog. Po tem se biblijski nasveti razlikujejo od vseh drugih. Če otroke poučujete z Biblijo, jim pomagate, da bodo na stvari gledali tako kakor Bog. Vaše poučevanje bo imelo večjo težo in vi boste imeli več možnosti, da boste dosegli otrokovo srce.

 

Catherine, ki smo jo omenili prej, se s tem strinja. Pravi: »Težji kot je bil problem, bolj smo iskali nasvete v Božji Besedi – in obneslo se je!« Ali lahko, ko učite svoje otroke ločevati med pravilnim in napačnim, še bolj uporabljate Biblijo?

 

Bodite razumni

 

Apostol Pavel pa je poudaril še eno pomembno načelo, ki je v pomoč pri vzgoji otrok. Sokristjane je takole spodbujal: »Naj bo vaša razumnost znana vsem ljudem.« (Filipljanom 4:5) Seveda to pomeni, da našo razumnost vidijo tudi naši otroci. In ne pozabite, v razumnosti se kaže »modrost, ki je od zgoraj«. (Jakob 3:17)

 

Kako pa razumnost vpliva na vzgojo naših otrok? Lahko jim pomagamo, kolikor moremo, vendar ne nadziramo vsakega njihovega dejanja. Mario denimo, ki smo ga omenili prej, je Jehovov pričevalec in se takole spominja: »Z ženo sva otroka že od nekdaj spodbujala h krstu, k polnočasni službi in drugim duhovnim ciljem. Toda dala sva jima tudi jasno vedeti, da se morata za to sama odločiti, ko bo prišel primeren čas.« In kako je bilo? Oba otroka sta sedaj polnočasna evangelizatorja.

 

V Pismu Kološanom 3:21 so očetje posvarjeni: »Očetje, ne dražite svojih otrok, da ne bodo postali malodušni.« Za Catherine je ta nasvet zelo dragocen. Kadar staršem popustijo živci, se zlahka razjezijo oziroma postanejo preveč zahtevni. Zato Catherine pravi: »Ne zahtevajte od svojih otrok toliko, kot zahtevate od sebe.« Ta mati, ki je tudi Jehovova priča, dodaja: »Potrudite se, da bo služenje Jehovu prijetno.«

 

Jeff, ki smo ga že omenili, predlaga nekaj praktičnega: »Ko sta najina otroka odraščala, nama je dobri prijatelj omenil, da je opazil, da je svojim otrokom velikokrat moral reči ne, ko so ga kaj prosili. Zaradi tega so bili vznemirjeni, počutili so se potlačene. Da ne bi prišlo do tega, nama je svetoval, naj se vedno trudiva najti način, da rečeva da.

 

Izkazalo se je, da je to bil dober nasvet. Od takrat naprej sva iskala priložnosti, da bi se lahko najina otroka družila z drugimi in počela stvari, ki sva jih midva odobravala. Tako sva jima denimo predlagala: ‚Ali veš, da ta in ta pripravlja to ali ono? Zakaj ne gresta še vidva?‘ Če pa sta otroka prosila, da bi nekam šli, sva se k temu prisilila, čeprav sva bila zelo utrujena. To sva storila samo zato, da nama ne bi bilo treba reči ne.« V tem je bistvo razumnosti – da je človek nepristranski, obziren in prilagodljiv, ne da bi pri tem poteptal biblijska načela.

 

Naj vam zanesljivi nasveti koristijo

 

Večina parov, ki smo jih omenili, so sedaj že dedki in babice. Veselijo se, ko vidijo, da ista načela, ki so pomagala njim, sedaj pri starševstvu pomagajo njihovim otrokom. Ali lahko biblijski nasveti koristijo tudi vam?

 

Ko je Ruth, ki smo jo omenili na začetku, rodila, sta se z možem včasih počutila povsem izgubljena, toda nista bila. Vodili so ju vzvišeni nasveti iz Božje Besede, Biblije. Jehovove priče so izdali veliko odličnih knjig, ki lahko staršem pomagajo preučevati Biblijo. Te so: Uči se od Velikega učitelja, Moja knjiga biblijskih zgodb, Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih in Največji človek, kar jih je kdaj živelo. Ruthin mož, Torlief, pravi: »Danes je staršem na voljo pravo izobilje na Bibliji temelječih nasvetov. Če se jih okoristijo, so jim lahko pri vzgoji otrok v pomoč na vseh področjih v življenju.«

 

Kaj pravijo STROKOVNJAKI in kaj pravi BIBLIJA

 

Glede izkazovanja ljubezni:

 

Dr. John Broadus Watson je v knjigi The Psychological Care of Infant and Child (1928) staršem svetoval: Svojih otrok »nikoli ne objemajte niti poljubljajte. Nikoli jim ne dovolite, da bi vam sedeli v naročju.« Toda pred kratkim sta doktorici Vera Lane in Dorothy Molyneaux v reviji Our Children (marec 1999) poudarili: »Iz raziskav je razvidno, da se majhni otroci, ki so prikrajšani za telesne stike in izkazovanje ljubezni, pogosto ne razvijajo dobro.«

 

Nasprotno temu pa Bog v Izaiju 66:12 z izrazi očetovske ljubezni nazorno pokaže, da ljubi svoje ljudstvo. Podobno je tudi Jezus pokaral svoje učence, ko so poskušali ubraniti ljudem, da bi k njemu prinašali otroke. Rekel jim je: »Pustite otročičem, naj pridejo k meni.« Nato je »jemal otroke v naročje ter jih začel blagoslavljati«. (Marko 10:14, 16)

 

Glede poučevanja pravih vrednot:

 

Leta 1969 je dr. Bruno Bettelheim v članku v New York Times Magazine poudaril, da ima otrok »pravico, da si sam oblikuje mnenje, na katerega ne sme vplivati [starševska] avtoriteta [s prigovarjanjem], ampak si ga oblikuje sam iz svojih lastnih izkušenj v življenju«. Vendar je skoraj 30 let kasneje dr. Robert Coles v svoji knjigi The Moral Intelligence of Children (1997) priznal: »Otroci potrebujejo smoter in vodstvo v življenju, [nekakšno] zbirko vrednot«, ki jo odobravajo starši in drugi odrasli.

 

V knjigi Pregovori 22:6, NW, je nasvet za starše: »Otroka vzgajaj v skladu s potjo, po kateri naj bi hodil; tudi ko se bo postaral, ne bo skrenil z nje.« Hebrejska beseda, ki je tukaj prevedena »vzgajaj«, pomeni tudi »začeti« in nakazuje na začetek poučevanja od detinstva. Starši so torej spodbujeni, da svoje otroke poučujejo že od najzgodnejšega otroštva. (2. Timoteju 3:14, 15) To, kar se bodo naučili v letih, ko se še oblikujejo, jim bo zelo verjetno ostalo vse življenje.

 

Glede discipliniranja:

 

Dr. James Dobson je v knjigi The Strong-Willed Child (1978) napisal: »Fizično kaznovanje, ki pride od ljubečega starša, otroka uči, da je škodljivo vedenje nedopustno.« Po drugi strani pa je dr. Benjamin Spock v članku, ki ga je napisal za sedmo izdajo priljubljene knjige Baby and Child Care (1998), dejal: »Udarci otroke naučijo, da ima večja in močnejša oseba moč, da lahko doseže svoje, ne glede na to, ali ima prav ali ne.«

 

Glede discipliniranja v Bibliji piše: »Šiba in opominjanje dosegata modrost.« (Pregovori 29:15, SSP) Toda vsi otroci ne potrebujejo telesnega kaznovanja. V knjigi Pregovori 17:10 nam je rečeno: »Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka.«

»Vi ste moje priče,«+ govori Jehova, »moj služabnik, ki sem ga izbral,+ da bi me spoznali+ in verovali vame+ ter razumeli, da sem jaz vedno enak.+ Pred menoj ni bil ustvarjen noben Bog+ in tudi za menoj ne bo nobenega.+ Jaz, jaz sem Jehova,+ razen mene ni rešitelja.« (Iz 43,10-11)
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kaj je to poženščen oče? A nekdo, ki se boji svoje žene? Al kako? Mora naredit vtis pred svojo ženo z vzgojo njunih skupnih otrok? Poanta članka bs za moje pojme. Če ne en ne drug ni zrel za vzgojo otrok, nej jih rajš nimata. Nesmiselno je prelagat svojo odgovornost na neki kot trenutni utrip časa... Močne, samostojne ženske nasproti nemočnim moškim je pač en mit...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Članek je napisan v smislu kako je danes "duh časa" tak in vpliva na vzgojo. Na kratko rečeno. Vprašaj se od kje pridejo taki moški, ki tako delujejo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Mislim, da je duh časa bolj posledica post vojnega časa, ko so bli moški odsotni oz. je bil kaos, so doživljali vse mogoče pretrese/travme, kasnejše generacije pa so zrasle brez moškega vzorca oz. je bil ta konfuzen, danes pa se še vedno ne znajdejo čisto v tej vlogi. Ne vem kolk ima (post)kapitalistični sistem in duh še kaj vpliva na to... Ampak dejstvo je, da se sprenevedat okrog svoje odgovornosti in vloge glih ne gre...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

v članku nikjer ni omenjena odsotnost očeta, članek problematizira novodobno vseprisotnost(če lahk parafraziram mgd-ja) očetov in njihova aktivna vloga pri skrbi za otroka in totalno pasivizirana pri vzgoji slednjega..


v vseh učnih bukvah trgovskih in poslovno ekonomskih šol jasno piše, da so ženske boljše potrošnice kot moški, torej je za kapitalizem ključno da vso vzgojo v roke prevzamejo ženske..

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Antropologi so mnenja, da se pri Slovencih še posebej odraža (t.j. v večini) odstonost očeta, za kar pa najdejo vzvode prejcej starejše od zadnje večje vojne.

Meni to nekako ne pije vode. Kaj pa ostali narodi? Sploh tisti, ki so prej prešli v kapitalizem?

 

Je morda res problem tako globoko v zgodovini ali je treba pogledati mlajšo?

Life begins at the end of your comfort zone.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mene tema zanima, zato kaj preberem, grem poslušat predavanja.

Tema je daleč preširoka, da bi zdaj pisala (tako spet kratek povzetek).

 

Antropologi so mnenja, da se pri Slovencih še posebej odraža (t.j. v večini) odstonost očeta, za kar pa najdejo vzvode prejcej starejše od zadnje večje vojne. Govorijo o stoletjih. Oče = postava, zakon, morala in te vpelje v otrokovo vzgojo. Mati = čustevna stabilnost, zaščitništvo, ljubezen, nega in (precej pomembno) samopodoba. Temu pravijo dvotirna vzgoja in pri Slovencih je zaradi odsotnosti očetov njihovo vlogo prevzela mati, kar je odstranilo dvotirnost. Razumeti je treba, da so to močni zapisi v narodu na nezavedni ravni in vodijo narode v masovno obnašanje kaj je sprejemljivo, kaj ni, kaj je normalno, apatije,... vzgoja vpliva na najmanjšo celico družbe, družino, kot tudi na obnašanje celotnega naroda.

Ne gre se za sprenevedanje, ampak globoko vcepljena obnašanja, ki so se začela privzgajat od dneva 1.

 

Kapitalizem seveda vzpodbuja na vse možne načine vzgojo velikih malih (=neodraslih), ker mu tak tip populacije najbolj ustreza za njegov lasten obstoj. Lasten komfort uber alles (materializem), pomanjkanje občutka za prav in narobe (morala), odtujenost od skupnosti, sveta (apatija ne prinese veliko revolucij) in še kaj bi lahko naštela. Privat šolstvo, propad socialnih sistemov, pritisk z must have, so nepotrebnosti, ki omejujejo razmah kapitalizam v svoji rušilni pogoltnosti. Ti je znano?

 

Res na kratko. Upam, da razumljivo.

Seveda okoliščine vplivajo na vzgojo... je pa treba tud pogledat ključne trenutke, ki spremenijo tok življenja in podrejo stare strukture. Vojna je zagotovo taka stvar, saj je za vzgojo ključen moment varnosti...Poleg tega so bile družine večštevilčne in starejših bratov (ki so pogosto zamenjali vlogo očeta) tudi ne gre zanemarit in nenazadnje smo bili porinjeni v kulturno mešanico, v smislu manjšine in odtrgani iz tega ... itd. Kar se tiče kapitalizma, se je seveda povečal občutek, da je treba sebe izboljšat- se "prodat" partnerju... , da nikoli ni zadost dobro/lepo/pravilno...kolk ljudi danes hodi v fitnes in ne vem kaj še vse je, da bi zgledali ...

 

Je pa tud men se zdi (ne me držat za besedo), ker je res dolgo od tega kar sem brala eno zlo ok knjigo na to temo: A. Puhar - Prvotno besedilo življenja (priporočam): kako so včasih na otroke gledali kot na "pomanjšane odrasle" v primerjavi s trenutnim stanjem, kjer je razvojna psihologija poglavje čisto zase...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...