Vzgoja otrok

[Pinka]

http://zastarse.si/2015/07/mislim-da-vem-zakaj-kricite/

 

Vaš dojenček je celovita osebnost, ki je takoj po rojstvu sposobna z vami stopiti v aktiven in odkrit odnos. Če se otroka trudite zamotiti, uporabljate taktiko izogibanja. Tako otroku ne omogočite vzpostavljanja odkritega odnosa in ga prikrajšate za izkušnjo zdravega upiranja staršem. Na ta način vzpostavljate vzorec, zaradi katerega boste kasneje veliko težje vzpostavljali meje. Prvo leto otrokovega življenja je ključno za odkrito postavljanje mej, saj je to obdobje, v katerem se vzpostavi bistvo odnosa med staršem in otrokom.

[anne]

Ta članek mi je res zanimiv, ker se je meni to preusmerjanje pozornosti vedno zdelo nenaravno.

 

Smo bili kje s kakšnim otrokom, ta začne cmevkat, mami pa takoj - kdo bo prvi na koncu ulice/poglej tovornjaka/gremo zdaj v trgovino... Jaz bi se takrat osredotočila na cmevkanje, ne pa na kako odpraviti cmevkanje s preusmeritvijo, ker se mi je zdelo, da s tem se čustva samo zatrejo. Mislim, če si res žalosten, jezen, utrujen, karkoli že, se to ne bo spremenilo takoj, če boš laufal do konca ulice.

 

Potem se mi je zazdelo, da sem morda pač jaz čudna, ali pa enostavno lena, ker se mi je takšno preusmerjanje zdelo ne samo nenaravno, temveč da zato zahteva tudi več napora. Jaz bi pa po lajši poti, čeprav s cmevkanje...

 

Še sreča niso bili moji otroci, kajne? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Cookie]

Ta članek mi je res zanimiv, ker se je meni to preusmerjanje pozornosti vedno zdelo nenaravno.

 

Smo bili kje s kakšnim otrokom, ta začne cmevkat, mami pa takoj - kdo bo prvi na koncu ulice/poglej tovornjaka/gremo zdaj v trgovino... Jaz bi se takrat osredotočila na cmevkanje, ne pa na kako odpraviti cmevkanje s preusmeritvijo, ker se mi je zdelo, da s tem se čustva samo zatrejo. Mislim, če si res žalosten, jezen, utrujen, karkoli že, se to ne bo spremenilo takoj, če boš laufal do konca ulice.

 

Potem se mi je zazdelo, da sem morda pač jaz čudna, ali pa enostavno lena, ker se mi je takšno preusmerjanje zdelo ne samo nenaravno, temveč da zato zahteva tudi več napora. Jaz bi pa po lajši poti, čeprav s cmevkanje...

 

Še sreča niso bili moji otroci, kajne? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

ma aleluja, da se zapiše črno na belem, da preusmerjanje pozornosti pri cmevkanju NE pomaga, ni primerno, da ne rečem normalno. Sva si z v.d.taščo večkrat prišli navzkriž ravno zaradi tega; ona to odvračanje brani/udejanja s vsemi štirimi, jaz pač ne. Ja, boš pa mal počakal, pomijavkal, da pridem z wc-ja, da se obujem, življenje ni potica, dretje ne pomaga, boš moral kar lepo počakat...amapk kot sem bila nedavno obveščena, sem itak totalno vzgojno neprimerna in kot taka nesposobna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smok.gif

[Pico Della Mirandola]

preusmerjanje pozornosti je doktrina... več desetletij stara....

Izjokati svoje bolečine se v bistvu ne da ne v ranem detinjstvu ne kasneje...

[Cookie]

jaz Razbojnika pustim (iz)jokat se - iz kakršnegakoli vzroka (al je padel, je žalosten, potrt, pogreša očija, ne bi šel spat, je že utrujen,...), res pa je, da mi joka v naročju/objemu, zraven mu kaj mrmram, ti kar jokaj, jaz razumem da si se udaril, si žalosten, potrt, pogrešaš očija, ne bi šel spat ampak je že noč, si utrujen,...

pa se tudi ne joka non-stop ali ful dolgo časa. Včasih se mu samo nabere preveč vsega čez dan in ne zna drugače ven dat, kot z jokom (pomoje).

 

Z jokom se pr men nič ne doseže, čisto drugače je z lupčki http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon21.gif klele me pa zna navit ko smotko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon22.gif

[Pico Della Mirandola]

Je pa treba ločit jok od cmiha...

[Pico Della Mirandola]

http://www.reportermilan.eu/wp-content/uploads/z-mamo-na-informativni-dan-182.mp3

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Zala_]

http://zastarse.si/2015/07/mislim-da-vem-zakaj-kricite/

 

Vaš dojenček je celovita osebnost, ki je takoj po rojstvu sposobna z vami stopiti v aktiven in odkrit odnos. Če se otroka trudite zamotiti, uporabljate taktiko izogibanja. Tako otroku ne omogočite vzpostavljanja odkritega odnosa in ga prikrajšate za izkušnjo zdravega upiranja staršem. Na ta način vzpostavljate vzorec, zaradi katerega boste kasneje veliko težje vzpostavljali meje. Prvo leto otrokovega življenja je ključno za odkrito postavljanje mej, saj je to obdobje, v katerem se vzpostavi bistvo odnosa med staršem in otrokom.

Jaz mislim, da ne samo po rojstvu, ampak že veliko prej, je odnos otrok- okolica precej aktiven.

[Pinka]

Ta članek mi je res zanimiv, ker se je meni to preusmerjanje pozornosti vedno zdelo nenaravno.

 

Smo bili kje s kakšnim otrokom, ta začne cmevkat, mami pa takoj - kdo bo prvi na koncu ulice/poglej tovornjaka/gremo zdaj v trgovino... Jaz bi se takrat osredotočila na cmevkanje, ne pa na kako odpraviti cmevkanje s preusmeritvijo, ker se mi je zdelo, da s tem se čustva samo zatrejo. Mislim, če si res žalosten, jezen, utrujen, karkoli že, se to ne bo spremenilo takoj, če boš laufal do konca ulice.

 

Potem se mi je zazdelo, da sem morda pač jaz čudna, ali pa enostavno lena, ker se mi je takšno preusmerjanje zdelo ne samo nenaravno, temveč da zato zahteva tudi več napora. Jaz bi pa po lajši poti, čeprav s cmevkanje...

 

Še sreča niso bili moji otroci, kajne? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif Aleluja hahaha še nekdo k razmišlja isto kot jaz http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif Ravno zaradi tega sem delila ta link, ker tole s odmikanjem pozornosti dela naša babica http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Whatever_anim.gif no in men skoz kocine po koncu stojijo, ko vidim to http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/edoom16.gif ampak sem se nehala z njo ukvarjat pa raje sama naredim tako kot mislim, da je prav. Je pa naporno ja, vendar drugače res zatreš čustva. (joj bi lahko pisala o tem na dolgo in široko pa se mi mudi :;(). Se mi zdi, da so tisti, ki preusmerjajo bolj leni veš, ker se jim s tem ne da ukvarjat

[butl]

Mah, kva pa vem.

 

Če je otrok v stiski, ga je treba potolažit, ga spodbudit, da ubesedi, kva čut, doživlja, kva ga boli, tare, skrbi...

Če trmar /ker preizkuša meje/, mu jih je treba spet pokazat, povedat in...vztrajat.

Ampak, vztrajni znajo bit otroc blj kt tastar in tle je odvračanje pozornosti čist sprejemljiva in clo koristna akcija, ki nč ne bremza izražanja čustev pr otroku.

Namreč, če starš ne zmore bit dost vztrajen in popusti prej kt otrok, otroku sporoča, da mora sam dost cajta trmart, pa bo dosegu svoje.

Drug dejavnik, ki govori v prid odvračanja pozornosti pr trmarjenju pr dost mejhnmu otroku je pa ta, da otrok po enmu cajtu trmarjenja pozab, zakva se že dere in se dere naprej zato, ker se pač dere.

 

Tko da, starš mora bit kr skoz korak al pa dva pred otrokom.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[anne]

Drug dejavnik, ki govori v prid odvračanja pozornosti pr trmarjenju pr dost mejhnmu otroku je pa ta, da otrok po enmu cajtu trmarjenja pozab, zakva se že dere in se dere naprej zato, ker se pač dere.

Ja, seveda je treba ločiti jok od cmevkanja, ampak tudi če otrok trmari, se da stvar drugače rešiti, pač postaviti meje, tako vsaj ve, kje so, s preusmeritvijo se zopet zabrišejo in si naslednjič (večkrat) na istem.

 

Spet pametna, dokler nimam svojihhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon27.gif

[Pico Della Mirandola]

jst kle mislm, da gre bolj za resnični jok... recimo če se otrok udari ali mu je zaradi nečesa hudo, takrat ga je treba stisnt, bit zraven, ampak mu pustit da izjoče svojo bolečino ali stisko, ker marsikter otrok potem slednji ponotranji in zavre, zaradi česa potem imamo razrvane odrasle osebke...

Starši o jakosti stiske lahko sklepamo samo po sebi, ker ne moremo vedet do kere stopnje je nekaj prizadelo otroka..

[Pico Della Mirandola]

Dam primer, moji tamali imata čuden fetiš po pobiranju žuželk šlatanju neznanih psov mačk in vsega kar je živo..

 

In meni tole gre jako v nos.. In zadnjič je tastarejša pobrala majhnega lazarčka (prisežem, da sem se v tistmu trenutku spomnil na pivo, sol črepinje in Cookie v uniformi s čelado) in sem ji ga zbil z roke... Tamala je začela jokat k dež in sem takoj skapiral da je tist kar se meni zdi škodljivec in nebodigatrebni primerek golazni, zanjo nekaj kar je želela odnest domov, in hranit in imet za domačo žival..

Pol sem ga seveda iskal naokoli ampak ga nisem več našel..

 

In mi je blo hudo, ker sem videl da je njej zelo hudo

 

No v dani okoliščini sem jo vzel v naročje in jo objel in ona je še naprej jokala.. in jst nisem poskušal preusmeriti pozornosti, ker niti nisem vedel kako ne v kaj..

 

tudi nekih obljub da ji bom kupil afriškega polža se nisem šel

 

skratka

 

povedal sem, da sem v bistvu grdo naredil, da pa je to za to, ker bi ga pojedel naš maček Roki, če bi ga prinesli domov in tko gre polžek k svoji mamici, če je medtem kak vrtičkar ni ugonobil..

 

potem se je hitro pomirila in ugotovila, da imam v bistvu prav.. in vprašala če kupimo krokodila če bo tut njega roki pojedel..

 

ja take mamo

[krokodil]

.. in vprašala če kupimo krokodila če bo tut njega roki pojedel..

 

Roki nima za burek.

[anne]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif

[Pico Della Mirandola]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[butl]

Ja, seveda je treba ločiti jok od cmevkanja, ampak tudi če otrok trmari, se da stvar drugače rešiti, pač postaviti meje, tako vsaj ve, kje so, s preusmeritvijo se zopet zabrišejo in si naslednjič (večkrat) na istem.

 

Spet pametna, dokler nimam svojihhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon27.gif

 

K je otrok v stiski, je Porny lepo povedal, da odvračanje pozornosti ni primerno.

 

K pa otrok trmar, je pa mal drgač. Trmarjenje pomen, da otrok pros za mejo, za varen plac, za umiritev. Tle pa nastop problem. Pr staršu, še večkrat pr starših. Postavt otroku mejo pomen najprej, da sta oba enotna, da sta oba umirjena in da zdržita. Kar zahteva /od obeh staršev/, da vesta kva počneta, da vesta zakva to počneta in da vesta, da je to za otroka dobr. Meja namreč. In to ni simpl. Otroc so ponavad blj vztrajni kt starša. In starša nista zmerej skulirana, mata tud svoje slabe trenutke al pa dneve. In če v takih situacijah pr mejah popustita, je to za otroka precej slabš, kt pa, da preusmerta njegovo pozornost. Otrok ni neumen. Skapira kuj, da se je treba sam dost cajta dret in bo dosegu svoje. In če starš sebe dost pozna, da ve, da bo mel problem pr vztrajanju pri postavljanju meje, je bolš , da v takem primeru preusmer otrokovo pozornost. Poleg tega pa tud res drži, da dost mejhen otrok po določenmu cajtu trmarjenja enostavno pozab zakva trmar in to počne še naprej...ker pač počne. Tud v tem primeru je dobr, da otroku preusmerš pozornost.

Je pa res še nekej. Če starša znata postavt mejo in se tega tud držita, je trmarjenja manj /mora pa bit, ker otrok drgač ni zdrav/, in ni potrebe po odvračanju pozornosti

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Pico Della Mirandola]

http://www.rtvslo.si/tureavanture/kaj-storiti-ce/na-kaj-ne-smete-pozabiti-ko-poleti-potujete-z-otroki/369410

drugo sledi prvemu

 

http://zastarse.si/2015/07/vzgajamo-otroke-ali-omejence/

[A65]

Če je otrok v stiski, ga je treba potolažit, ga spodbudit, da ubesedi, kva čut, doživlja, kva ga boli, tare, skrbi...

Če trmar /ker preizkuša meje/, mu jih je treba spet pokazat, povedat in...vztrajat.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

Ob tem, da sem nedolgo nazaj lahko občutila, kako pri otrocih, ki ne jočejo za vsako figo oz. 'debelo pogoltnejo' solze, mala, a boleča nerodnost lahko sproži silen jok. Če je ob njem nekdo, ki mu reče, da ni nič narobe, če se razjoče (saj ga boli) oz. za katerega ve, da ga bo potolažil. Takrat si je kot odrasel treba vzeti čas in to storiti, saj se skozi jok splakne marsikaj od tistega, kar se je tiščalo v sebi... Potem lahko fizično čutiš, koliko napetosti se je s tem nevtraliziralo.

 

Kar lahko za otroka storijo tudi tisti, ki niso starši.

[Iknee]

Mene tema zanima, zato kaj preberem, grem poslušat predavanja.

Tema je daleč preširoka, da bi zdaj pisala (tako spet kratek povzetek).

 

Antropologi so mnenja, da se pri Slovencih še posebej odraža (t.j. v večini) odstonost očeta, za kar pa najdejo vzvode prejcej starejše od zadnje večje vojne. Govorijo o stoletjih. Oče = postava, zakon, morala in te vpelje v otrokovo vzgojo. Mati = čustevna stabilnost, zaščitništvo, ljubezen, nega in (precej pomembno) samopodoba. Temu pravijo dvotirna vzgoja in pri Slovencih je zaradi odsotnosti očetov njihovo vlogo prevzela mati, kar je odstranilo dvotirnost. Razumeti je treba, da so to močni zapisi v narodu na nezavedni ravni in vodijo narode v masovno obnašanje kaj je sprejemljivo, kaj ni, kaj je normalno, apatije,... vzgoja vpliva na najmanjšo celico družbe, družino, kot tudi na obnašanje celotnega naroda.

Ne gre se za sprenevedanje, ampak globoko vcepljena obnašanja, ki so se začela privzgajat od dneva 1.

 

Kapitalizem seveda vzpodbuja na vse možne načine vzgojo velikih malih (=neodraslih), ker mu tak tip populacije najbolj ustreza za njegov lasten obstoj. Lasten komfort uber alles (materializem), pomanjkanje občutka za prav in narobe (morala), odtujenost od skupnosti, sveta (apatija ne prinese veliko revolucij) in še kaj bi lahko naštela. Privat šolstvo, propad socialnih sistemov, pritisk z must have, so nepotrebnosti, ki omejujejo razmah kapitalizam v svoji rušilni pogoltnosti. Ti je znano?

 

Res na kratko. Upam, da razumljivo.

 

 

Meni to nekako ne pije vode. Kaj pa ostali narodi? Sploh tisti, ki so prej prešli v kapitalizem?

 

Je morda res problem tako globoko v zgodovini ali je treba pogledati mlajšo?

 

Kako se zgodi odsotnost očeta in kakšne posledice to ima, je zelo očitno (pretresljivo očitno pravzaprav), če živiš s pripadniki katerega od ljudstev, ki so v še ne tako davni zgodovini (300 let za socialno evolucijo ni veliko), doživeli popolno sesutje svoje družbe - npr. ameriška ali avstralska domorodna ljudstva. Pri njih se ta proces zelo dobro vidi, ker se je odvil v sorazmerno zelo kratkem času in zelo intenzivno. Vendar se je podoben proces odvijal tudi pri drugih narodih, ki so bili pod prevlado močnejših in številčnejših, kajpada tudi pri Slovencih. Bom res čist na kratko opisala, kako je to potekalo pri Indijancih (zadeve so znane in dobro dokumentirane). Angleži so v ZDA sistematično in načrtno uničevali moč moških v domorodnih ljudstvih, tudi še potem, ko so jih vojaško že zdavnaj premagali in strpali v rezervate (pobili odločne, ponosne moške, jim odvzeli status bojevnikov in jih ponižali v vlogi varuhov družine in plemena, z odvzemom svobodnega življenja lovcev so izgubili tudi status preskrbovalca družine - večina družin v rezervatih živi od socialk in ženskega dela, s ponujanjem alkohola pa so iz njih v očeh žena in otrok naredili nemočne bednike, ki so daleč od tega, da bi lahko prevzeli aktivno vlogo očeta). Ženske so bistveno bolj ohranile svojo tradicionalno vlogo in moč, zanje obstaja tudi več možnosti zaslužka (izdelava nakita, tkanje preprog, lončarstvo) in ohranile so se tradicionalne ženke skupnosti. Pojavi se torej funkcionalna in pogosto tudi fizična odsotnost očeta in značilno nesorazmerje moči med moškimi in ženskami. In taki ponižani in nemočni očetje potem prenašajo te vzorce naprej v naslednjo generacijo. Sčasoma se obrusijo ostrine travme in omili noro destruktivno vedenje frustriranih in ponižanih bojevnikov, nadomestijo jih vzorci umika, pasivnosti, pomanjkanje zdrave samozavesti, ki pa se selijo v kolektivno nezavedno moških pripadnikov ljudstva.

To se pozna še posebno pri vzgoji sinov. Ne bi se sicer strinjala, da samopodoba izvira predvsem od matere - morda res tisti osnovni zdravo ljubeč odnos do samega sebe, prava samopodoba pa se še posebej pri fantih razvije ob očetu. Če tega ni, fantje veliko težje razvijejo zdrav občutek moči in samozavesti.

Za kapitalizem je tako stanje ugodno - sistem, kjer ni ravnovesja med žensko in moško močjo, je šibek in kar naprej išče tisto nekaj, kar bi ga uravnovesilo - in to so plodna tla za manipulativno ustvarjanje umetnih potreb in trženje v resnici nepotrebnih izdelkov. Dokazano je, da so ženske boljše potrošnice in v povprečju bolj podvržene impulzivnemu, čustvenemu nakupovanju. Kar je logično: globoko v sebi imamo še vedno "nabiralniške" gene - boljše nabiralke so bolje preskrbele svoje potomce, in zdaj je treba to samo prenesti iz gozda z gozdnimi sadeži v supermarket...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif Zato se tudi v državah, kjer v zgodovini ni prihajalo do takih travmatičnih sesutij ravnovesja v družbi, spodbuja bolj ženski način in zavira moške lovsko - bojevniške vzorce obnašanja. Funkcionalna odsotnost očetov in ločene družine je pravzaprav čisto v skladu s temi težnjami. To je zdajle zelo poenostavljeno, ampak v osnovi mislim, da je res približno tako.

[Iknee]

http://www.rtvslo.si/tureavanture/kaj-storiti-ce/na-kaj-ne-smete-pozabiti-ko-poleti-potujete-z-otroki/369410

drugo sledi prvemu

 

http://zastarse.si/2015/07/vzgajamo-otroke-ali-omejence/

 

V prvem primeru gre tudi za podcenjevanje zdravega razuma večine staršev - ti nasveti so v bistvu za debilne, opravilno nesposobne starše, ki niso sposobni poskrbeti za svojega otroka in takim tudi ti nasveti ne bodo nič koristili. Bojim se pa, da bodo za prihodnjo generacijo staršev nujni, če bomo otroke vzgajali tako, da jim bomo sproti odstranjevali vse izzive in nevarnosti in bodo odraščali pretežno v virtualnem svetu brez stika z realnostjo.

[Cookie]

Kako se zgodi odsotnost očeta in kakšne posledice to ima, je zelo očitno (pretresljivo očitno pravzaprav), če živiš s pripadniki katerega od ljudstev, ki so v še ne tako davni zgodovini (300 let za socialno evolucijo ni veliko), doživeli popolno sesutje svoje družbe - npr. ameriška ali avstralska domorodna ljudstva. Pri njih se ta proces zelo dobro vidi, ker se je odvil v sorazmerno zelo kratkem času in zelo intenzivno. Vendar se je podoben proces odvijal tudi pri drugih narodih, ki so bili pod prevlado močnejših in številčnejših, kajpada tudi pri Slovencih. Bom res čist na kratko opisala, kako je to potekalo pri Indijancih (zadeve so znane in dobro dokumentirane). Angleži so v ZDA sistematično in načrtno uničevali moč moških v domorodnih ljudstvih, tudi še potem, ko so jih vojaško že zdavnaj premagali in strpali v rezervate (pobili odločne, ponosne moške, jim odvzeli status bojevnikov in jih ponižali v vlogi varuhov družine in plemena, z odvzemom svobodnega življenja lovcev so izgubili tudi status preskrbovalca družine - večina družin v rezervatih živi od socialk in ženskega dela, s ponujanjem alkohola pa so iz njih v očeh žena in otrok naredili nemočne bednike, ki so daleč od tega, da bi lahko prevzeli aktivno vlogo očeta). Ženske so bistveno bolj ohranile svojo tradicionalno vlogo in moč, zanje obstaja tudi več možnosti zaslužka (izdelava nakita, tkanje preprog, lončarstvo) in ohranile so se tradicionalne ženke skupnosti. Pojavi se torej funkcionalna in pogosto tudi fizična odsotnost očeta in značilno nesorazmerje moči med moškimi in ženskami. In taki ponižani in nemočni očetje potem prenašajo te vzorce naprej v naslednjo generacijo. Sčasoma se obrusijo ostrine travme in omili noro destruktivno vedenje frustriranih in ponižanih bojevnikov, nadomestijo jih vzorci umika, pasivnosti, pomanjkanje zdrave samozavesti, ki pa se selijo v kolektivno nezavedno moških pripadnikov ljudstva.

To se pozna še posebno pri vzgoji sinov. Ne bi se sicer strinjala, da samopodoba izvira predvsem od matere - morda res tisti osnovni zdravo ljubeč odnos do samega sebe, prava samopodoba pa se še posebej pri fantih razvije ob očetu. Če tega ni, fantje veliko težje razvijejo zdrav občutek moči in samozavesti.

Za kapitalizem je tako stanje ugodno - sistem, kjer ni ravnovesja med žensko in moško močjo, je šibek in kar naprej išče tisto nekaj, kar bi ga uravnovesilo - in to so plodna tla za manipulativno ustvarjanje umetnih potreb in trženje v resnici nepotrebnih izdelkov. Dokazano je, da so ženske boljše potrošnice in v povprečju bolj podvržene impulzivnemu, čustvenemu nakupovanju. Kar je logično: globoko v sebi imamo še vedno "nabiralniške" gene - boljše nabiralke so bolje preskrbele svoje potomce, in zdaj je treba to samo prenesti iz gozda z gozdnimi sadeži v supermarket...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif Zato se tudi v državah, kjer v zgodovini ni prihajalo do takih travmatičnih sesutij ravnovesja v družbi, spodbuja bolj ženski način in zavira moške lovsko - bojevniške vzorce obnašanja. Funkcionalna odsotnost očetov in ločene družine je pravzaprav čisto v skladu s temi težnjami. To je zdajle zelo poenostavljeno, ampak v osnovi mislim, da je res približno tako.

Bold je ugotovil/zagovarjal že pokojni dr.Rugelj.

[Iknee]

Ja, saj te stvari poznam tudi od Ruglja - saj ni vse to na mojem zelniku zraslo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/kulgreen.jpg (btw. - on je že pred dvajsetimi leti govoril o enopetinski družbi), opazovanja pa to mi to samo še potrjujejo.

[Cookie]

aja, jst sm mislila, da to govoriš iz lastne (bivalne in opazovalne) izkušnje, kombinirane z dedukcijo.

[butl]

Tole, mislm, zakva je oče funkcionalno odsoten, je važn pravzaprav samo tolk, kokr mu to vedenje pomaga v prizadevanju, da postane spet prisotn. Ker...a bo prisotn al odsoten...je njegova izbira in odločitev

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif