Zdravljenje notranjega otroka

[kapica]

al pa recimo, ce se skom spres, da te un kr neki napada vse povprek, ti pa, na konc, ko un odjamra svoje: ja, ja...tud js mam tebe rad-a! tisina... neumno buljenje....na konc pa navadno smeh z obeh strani (preverjeno!)

[Robida]

http://70.86.12.66/~freak/slike/pics/boese038136.gif

No imam eno znanko, ki jo v službi tako zelo dobro poznajo, da ko koga grdo pogleda, vsi bežijo od nje, ker točno vejo da je zoprna tisti dan. No in sem jo vprašala: Ja in kaj imaš ti od tega, in zakaj misliš da imaš pravico od vseh ostalih zahatevati, da to prenašajo? ŠOK. Ni imela nič argumentov.

[kukica]

Tole ja pa super tema. Zanimivo, kako človek išče nekaj drugega, pa vedno najde to, kar v resnici tisti trenutek rabi. Si moram vzeti čas in počasi prebrati vse prispevke.

 

Hvala Mateja.

[Kabalist]

Zdravljenje notranjega otroka – kako začeti

Zdravljenje? kaj je srž duše privzeto bolana? Je potrebna terapija?

Bojim se, da se uporablja napačna terminologija. Otroci so takšnim kakršni so predvsem zato, ker njihov ego še ne napolnijo silni podatki. Realnost sveta iz otroka naredi odraslega z vsem, kar sodi zraven. Tega ne moremo spremeniti.

Nekaj čisto drugega je osebnostna rast, ki najde jedro osebnosti, katerega prekrije plašč zunanje podobe. Ni možen celovit napredek brez celovite metode. Žal pa danes v glavnem berem o metodah, ki iz senene kopice potegnejo eno slamico in jo razglašajo za najpomembnejši del senene kopice. Tako to ne gre. Do svojega bistva prideš samo tako, da se spoznaš z vsem, kar obsegaš. Sprijazniti se moraš, da si vse to ti, najsi bodo slabe ali dobre lastnosti.

Tukaj pa nastopi problem... vsi radi berete silne vsebine o duhovnosti, očarani ste nad zgodbicami o skritih otrokih v nas, čudežni moči vsega, kar ni od vsakdanjosti. A ostajate večinoma pri branju in redki bolj ali manj poskusite. Zelo redki pa pljunete v dlani in se podate na pot, ki je polna luči in znoja. Branje knjig in modrovanje o njih vsebinah še nikomur ni veliko pomagalo, če je ostalo samo pri intelektualnem umovanju.

Edino merilo duhovnega napredka je lasten napor spoznati samega sebe. Samo to šteje in nič drugega. Katero celovito metodo kdo uporabi, niti ni pomembno. Šteje samo učinkovit napor in posledično rezultati.

[kukica]

Bojim se, da se uporablja napačna terminologija. Otroci so takšnim kakršni so predvsem zato, ker njihov ego še ne napolnijo silni podatki. Realnost sveta iz otroka naredi odraslega z vsem, kar sodi zraven. Tega ne moremo spremeniti.

Nekaj čisto drugega je osebnostna rast, ki najde jedro osebnosti, katerega prekrije plašč zunanje podobe. Ni možen celovit napredek brez celovite metode. Žal pa danes v glavnem berem o metodah, ki iz senene kopice potegnejo eno slamico in jo razglašajo za najpomembnejši del senene kopice. Tako to ne gre. Do svojega bistva prideš samo tako, da se spoznaš z vsem, kar obsegaš. Sprijazniti se moraš, da si vse to ti, najsi bodo slabe ali dobre lastnosti.

 

Ravno o tem govorijo teksti, ki jih je objavila Mateja. Da je potrebno sprejeti vse vidike sebe. In teksti tudi omenjajo nekaj tehnik, kako to storiti. To pa je tudi vse. Svojo srž, ki jo moraš odkriti pa nekateri imenujejo notranji otrok, nekateri srce, spet dtugi notranji vodnik ... Pa kaj ni vseeno kako imenuješ svojo bit?

[Ksenia]

danes sem že nekomu povedala- vsak ima svojo pot

[kukica]

danes sem že nekomu povedala- vsak ima svojo pot

 

Pa še kako res ...

[Kabalist]

Pa kaj ni vseeno kako imenuješ svojo bit?

Razumem, kaj je hotela prijateljica Mateja. Podal sem samo dopolnilo, da se preveč opleta z izrazom "otrok" in pri tem meša pojme. Uspeh v duhovnosti je zagotovljen samo ljudem, ki se zadeve lotijo metodično in imajo pri vsem jasno razčiščene besedne zveze.

[Alan_New]

Ja recimo ko si v avtu in narediš neumnost in v drugem avtu voznik totalno popeni in takrat mu pošlješ lupčka. Hahahahhaa. Za znort. Pri sebi čutiš mir drugi voznik je pa kar kuhan od jeze.

Kaj ni to neke vrste podjebevanja?

[Kabalist]

Bi rekel. Tudi čisto kontra reakcija je neke vrste podjebavanja in to tisto najbolj razdražujoče. Kot bi pred podivjanim bikom mahal z rdečo coto.

[Alan_New]

No, točno to sem mislil, Kabalist. Moj odgovor takim dogodkom je sprejetje dejstva, da se dogaja, potem pa mirno spustim, da gre skozi mene. Ne zapnem se na zadevo, ne tako ne drugače. No ja, kdaj se zgodi tudi, da se zapnem, a vadim, da se ne. Tako lahko notranji otrok živi.

[Kabalist]

[kukica]

Mislim, da se moj otroček zdravi.

[lea]

Mislim, da se moj otroček zdravi.

[kukica]

:hepko:

 

Hvala.

[kukica]

Moj me ima pa pod popolno oblastjo

A ni to dobro?

Ti le poskrbi, da bo srečen.

[amber]

jaz kondome uporabljam sam zato da jih z vodo polnim in mečem na mačji orkester ki si je za operno hišo izbral mojo teraso

 

Upam, da ima dober efekt, to bi pa rada vidla v živo kako zgleda..........

[kukica]

Kakor kdaj, včasih je dobro včasih slabo recimo jaz kondome uporabljam sam zato da jih z vodo polnim in mečem na mačji orkester ki si je za operno hišo izbral mojo teraso

To bi rekla, da ti koristi. Edin ne vem, koliko zafrustrira mačkovega notranjega otroka.

[positiva]

Hmm..zanimivo,da se kar najdem v tem kar pišeš Mateja. Mislim,da sem nekje pred fazo žalovanja..oziroma v njej.

 

Če boš nadaljevala s tem boš marsikomu pomagala, verjemi..

Za eno osebo sem prepričana

[kukica]

Hmm..zanimivo,da se kar najdem v tem kar pišeš Mateja. Mislim,da sem nekje pred fazo žalovanja..oziroma v njej.

 

Če boš nadaljevala s tem boš marsikomu pomagala, verjemi..

Za eno osebo sem prepričana

Jaz se tudi trenutno najdem v temi ...

 

Positiva, naj žalovanje prinese olajšanje

[murva]

Pozdravljeni, Lunatiki!

 

Moj prvi post na forumu.

Sem v obdobju, ko se ukvarjam z notranjim otrokom - prva izkušnja oz. kar vse, povezane z njim, so mi privabile solze v oci - sploh, ko se spominjam dogodkov; ko se "vidim", kako se v tisini igram z lego kockami ... sama, tiha, zatopljena v svoji domisljiji; ko zacenjam dojemat stvari; odkrivat vzroke ...

 

Ja, ukvarjanje z notranjim otrokom je osvobajujoce, ceprav prezeto z bolecino. Srkam vase informacije in jih predelujem. Se opazujem. Analiziram. Se negujem.

[Matjaž Bogdan]

Vsak človek v določenem obdobju življenja začuti potrebo posvetiti svojo pozornost določenim stvarem...

Saj to je lepo, se strinjam...če te zapolnjuje, je fajn ...

veš, pa tudi čez bolečine tudi kot skozi radosti , se razvijamo v celovito osebnost, no kolikor nam to uspeva...

tko da je treba vzeti vse, ne se bat strahov, so zato, da jih odpreviš ali pa transformiraš...

Pa kaj spremnimo v sebi...pa je morda pol bolje...fajn...

 

aha- pa lepo pozdravljena na forumu...pa še kaj velik lepega povej...

[Ksenia]

tudi jaz že nekaj časa potujem v svoje globine, se sprejemam, si odpuščam, predelujem občutke krivdeala - po operaciji imam občutek, da bi se morala zakrpat, da nekje "puščam". Verjetno v eteričnem telesu .... poleg tega pa - res so na fizičnem nivoju poskrbeli zame, mi odstranili kar je bilo za odstranit, ampak pojavila se je nova totalna zmedenost, občutek ranljivosti, zbrka, praznost, tudi dnevne situacije ki se mi dogajajo - kot bi se nekaj azrotilo proti meni - lahko da sama ustvarjam vse to, lahko pa da vidim stvari drugače da vidim osebe v drugi luči... in ne vem kako se naj tega lotim. tudi na fizičnem nivoju ni vse ok, ne vem... nekaj se dogaja in ne najdem izhoda... kakšen nasvet?

Murva dobrodošla

[myrjam]

tudi jaz že nekaj časa potujem v svoje globine, se sprejemam, si odpuščam, predelujem občutke krivdeala - po operaciji imam občutek, da bi se morala zakrpat, da nekje "puščam". Verjetno v eteričnem telesu .... poleg tega pa - res so na fizičnem nivoju poskrbeli zame, mi odstranili kar je bilo za odstranit, ampak pojavila se je nova totalna zmedenost, občutek ranljivosti, zbrka, praznost, tudi dnevne situacije ki se mi dogajajo - kot bi se nekaj azrotilo proti meni - lahko da sama ustvarjam vse to, lahko pa da vidim stvari drugače da vidim osebe v drugi luči... in ne vem kako se naj tega lotim. tudi na fizičnem nivoju ni vse ok, ne vem... nekaj se dogaja in ne najdem izhoda... kakšen nasvet?

Murva dobrodošla

 

Hoj Ksenia!

 

Tale občutek je verjetno od narkoze in jasno da je povezan z eteričnim telesom....vsi po malem pozabljamo da ni samo fizični poseg....tale drugi, ki te za nekaj časa odreže od sedanjosti je tudi pomemben....verjetno pa tudi del tistega kar moramo dati skoz

 

Ko sem sama bila v tej situaciji pred leti z bistveno manj zavedanja o eteričnem telesu, sem tudi opazila spremembo, ki jo je na mojo osebnost naredila narkoza....kar nekaj časa sem rabila da sem se spet "sestavila" in nikoli več nisem bila tista od prej....no to nikoli nismo je pa ta prehod bistveno bolj intenziven....

 

Želim ti čim boljže okrevanje....v teh dnevih spremembe energije posebej bodi pozorna nase in okolje...poiskusi vzeti vse bolj na "izi"

 

M

[Ksenia]

hvala