Zdravljenje notranjega otroka

[murva]

pa tudi čez bolečine tudi kot skozi radosti , se razvijamo v celovito osebnost

Najprej hvala obema za tako prijazen sprejem.

 

Saj to je tisto: tudi skozi bolečino rastemo. Najprej jo moramo sprejet, odžalovat, potem pa se že čutimo bolj močne. Marsikdo pa se "negativnih" čustev otepa, del sebe, ki ni "zadosten", zavrača, kot da je kužen, kot da ne bi smel biti tam - to pa je narobe. Vsi moramo doživeti določeno mero neugodja in se ne na vrat na nos borit, da se izkopljemo iz njega.

 

Zdaj, ko se notranjega otroka in notranjega starša bolj zavedam, se lahko opazujem "ven iz kroga" - prav smešno, kot da smo sprogramirani, se tako značilno odzovemo na iste dražljaje (kot npr. v otroštvu). Razumevanje sebe (in svojih dejanj, odzivov) ne gre brez razumevanja enega in drugega (notranjega otroka&n.starša).

 

Vesela sem, da sem od nekdaj vsrkavala vase knjige o psihologiji in notranji rasti - in da se te poti držim.