Konec - smrt

[kamikaze]

Hm.... js sm mel zlo dobro izkušnjo k mi je pri 11 letih dedek umrl.... zanimivo pa je to, da je blo žalosti zlo mal, takorekoč le za vzorec.....

 

Tudi nisem občutil neke odsotnosti, čeprav sva bila kolikor toliko blizu - v bistvu nisem razmišljal sploh o ničemer kar je bilo povezano z njegovim odhodom. Bilo je neko mesto, kjer se je sprostil prostor, ampak nič takega, kar bi me prizadelo....

Če zdaj pomislim - imel je pač svoj čas, na Zemlji, kje je zdaj, ne vem, vem samo, da vsi gremo po tej poti in zato v tem ne vidim nič groznega - na koncu se bo izkazalo, da je smrt enako lepa kot življenje, kar ne bi bilo nič čudnega, saj je samo njegova druga stran

[freaky girl]

jas se nena bojim

[Alan_New]

Osvežitev.

[vanyuska]

Danes sem ravno ta prave volje.. pa čutim glede smrti tako nekako: v bistvu se je ne bojim, pač tudi smrt je del življenja. Prebrala sem kar nekaj o življenju po smrti in tudi sama sem mnenja, da se s tem, ko naše fizično telo ne obstaja več konča tudi naše življenje. Al pa ne morem sprejeti, da je to kar se tu in zdaj dogaja en velik nič? Zakaj se pol sploh sekiram za karkoli, če me na koncu čaka nič?

 

...

[natalie]

umres in se na novo rodis...vsak dan

[Alan_New]

V meditaciji lahko odkrijemo in doživimo smrt.

[romanoddaleč]

umres in se na novo rodis...vsak dan

 

Ja to je res.

Ko zaspiš umreš in ko se zjutraj zbudiš, se ponovno rodiš. Proces je čisto podoben. Le da se potem ko si umrl ne moreš več zbuditi v tistem tvojem telesu, ki je medtem postalo truplo- podvrženo naravnim zakonitostim in s tem razpadanju.

In vendar je še tako res kar pišeš.

Ali pa Goethe, ki je tudi napisal:

umri in bodi...

[romanoddaleč]

Nataly... tud jaz imela izkušnjo... pri 11 letih... zvečer pred operacijo (srca) sem poklicala domov starše in jim povedala, da grem...to sem enostavno vedla takrat... najbrž sta imela hudo dolgo noč moja starša takrat... no, operacija trajala 6 ur... jaz pa jo ves čas spremljala, slišala glasove in vse... ampak... tisto je bilo obupno boleče, ko sem nekako 'butnila' nazaj v telo... še zdaj me prav zaboli, ko se spomnim tega občutka... brala sem o tem, ko so imeli ljudje te izkušnje s smrtjo... ampak meni ta izkušnja ni prinesla kakšnega miru okoli smrti... samo nekako sem se počutila drugačno... nihče ni štekal, kako bi lahko gledala svojo operacijo in slišala, kaj se pogovarjajo in tisto, ko sem 'šla nazaj v telo'...

 

Nataly in Mateja to je pa zelo zelo podobno temu kar sem sam prebral. In tako sem si tudi vedno to predstavljal- odkar sem začel razmišljati o tem. Tisto bolečo izkušnjo, ko se še enkrat vrneš v svoje telo. Sta prebrali knjigo "bil sem klinično mrtev"?

In zame ena najboljših knjig kar jih sploh poznam:

 

 

03023581 Ritchie, George G. Sherrill, Elizabeth

 

Rückkehr von Morgen

 

Dieses Buch stellt Sie vor die entscheidenden Fragen Ihres Lebens

 

36. Aufl. 2006.

98 S.

Francke-Buchhandlung

Artikeltyp: Buch

Einband: Kartoniert/Broschiert

Gewicht: 134 g

Abmessung: 21 cm

Best.-Nr.: 03023581

EAN: 9783882248371

ISBN: 3882248378

 

EUR 8,95*

Auf diesen Artikel erhalten Sie

 

_____________________

 

Tudi tukaj opisuje nekdo kako je bil mrtev. Dvakrat proglašen za klinično mrtvega. Kaj je videl in doživel tam. Kako in zakaj prišel nazaj. Res čudovita knjiga.

Jo pozna kdo? Ne vem če je prevedena v Slovenščino. Naslov bi se dalo prevesti nekako kot:

"vrniten, nazaj od jutra."

[anarhist]

Nasprotje smrti ni življenje, ampak rojstvo. - Antoninus

[Antoninus]

Sem ravnokar prebral v Chamfortu, ki si je zapisoval tudi kakšne posrečene izjave otrok, da je neka majhna punčka izjavila:''Mami, zakaj so vsi tako zaskrbljeni, kako bodo umrli; meni se zdi, da se vsakemu posreči že v prvo.''

 

Drugače, se pa strinjam z anarhistom

[kapica]

Ja to je res.

Ko zaspiš umreš in ko se zjutraj zbudiš, se ponovno rodiš.

bolj si ziv v sanjah kot v delovnem casu. V telesno budnem casu sledis svojim opravkom in obveznostim, ko zapis se ti pa v sanjah lahko pojavljajo "utrinki", se drugih moznosti razen "nenehnega hitenja"... zato bi po moji logiki prej veljalo obratno: ko zaspis se rodis, zjutri pa, ce ze moras tako rekoc umres...

[Alan_New]

''Mami, zakaj so vsi tako zaskrbljeni, kako bodo umrli; meni se zdi, da se vsakemu posreči že v prvo.''

[kapica]

lelyka

le, da wc lahk zamenjajo vogal, kot, plenicke...

[free]

ja.

al pa kaj imata skupnega wc in smrt? ... ko se mora, se mora...

[Alan_New]

Nasprotje smrti ni življenje, ampak rojstvo. - Antoninus

Uh, kako je ta stavek zelo resničen! V vsakdanjem življenju pa kar naprej napačno pojmujemo Smrt kot nasprotje Življenja. Kaj pa je potemtakem nasprotje Življenja? Imamo sploh besedo za Neživljenje? Lahko pa Življenje nima svojega nasprotja, ker je že celostno in vključuje vase vse.

[zerkalo]

Nasprotje smrti ni življenje, ampak rojstvo. - Antoninus

 

Nasprotje smrti, če smo že natačni, je spočetje. Ko si v trebuhu že živiš, menda. Pa to ne

pišem iz čistega užitka do dlakocepstva. Energija spočetja je nasprotna energiji smrti

in to dejstvo ima praktično vrednost....

 

Uh, kako je ta stavek zelo resničen! V vsakdanjem življenju pa kar naprej napačno pojmujemo Smrt kot nasprotje Življenja. Kaj pa je potemtakem nasprotje Življenja? Imamo sploh besedo za Neživljenje? Lahko pa Življenje nima svojega nasprotja, ker je že celostno in vključuje vase vse.

 

Nasprotje življenju je umiranje . Se pravi način bivanja večine svetovne populacije...

Procesa sicer potekata vzajemno vendar se večina oprijema le umiranja

[anarhist]

Nasprotje smrti, če smo že natačni, je spočetje. Ko si v trebuhu že živiš, menda. Pa to ne

pišem iz čistega užitka do dlakocepstva. Energija spočetja je nasprotna energiji smrti

in to dejstvo ima praktično vrednost....

Nasprotje življenju je umiranje . Se pravi način bivanja večine svetovne populacije...

Procesa sicer potekata vzajemno vendar se večina oprijema le umiranja

 

Vem bore malo o tem, če v trebuhu že živiš. O tem je veliko različnih teorij, a ker s tem nimam izkušenj, se vzdržim komentiranja.

Umiranje pa je življenje, gledano s strani pesimista.

[Alan_New]

Nasprotje smrti, če smo že natačni, je spočetje. Ko si v trebuhu že živiš, menda. Pa to ne

pišem iz čistega užitka do dlakocepstva. Energija spočetja je nasprotna energiji smrti

in to dejstvo ima praktično vrednost....

Ja, prav imaš. Natačnost nam je spolzela.

Nasprotje življenju je umiranje . Se pravi način bivanja večine svetovne populacije...

Procesa sicer potekata vzajemno vendar se večina oprijema le umiranja

To bi šlo. Vendar sem mislil nasprotje Življenju, ne življenju.

[Najdeni]

pozdravljeni.

 

mislim da sem nekoč že zapisal: smrt je darilo, ki me čaka. Zakaj bi trgal z njega pentje, ko pa ga lahko odvijam počasi.

[Matjaž Bogdan]

Če celo življenje čakaš darilo v smislu smrti, bi bilo to življenje bolj žalostno.

[Veza]

Življenje si predstavljam aktivno, smrt pa statično.. Čeprav to ne pomeni, da ob smrti pojdem v nič.

[zerkalo]

Vem bore malo o tem, če v trebuhu že živiš. O tem je veliko različnih teorij, a ker s tem nimam izkušenj, se vzdržim komentiranja.

Umiranje pa je življenje, gledano s strani pesimista.

 

Le mamo vprašaj, če si kaj brcal po trebuhu, pa ti bo osvetlila izkušnje

Dokler še nisi mrtev pa živiš, torej so vse možnosti odprte, to je pa optimizem na temo....

 

To bi šlo. Vendar sem mislil nasprotje Življenju, ne življenju.

 

Če pod življenje misliš potovanje zavesti v organski obliki in pod Življenje

darilo Zavesti katerikoli svoji obliki, potem ja...darilo je celostno. Začne proces, ki omogoča

razvoj zavesti tej obliki a hkrati privede do razkroja le te. Pri organskih oblikah je proces

hitrejši, vendar le navidezno.

Torej je še najbolj modro, da smo hvaležni za ta dar, ne pa da ga objokujemo. Vsaj nabor

možnosti se drastično poveča...

[kapica]

Nasprotje življenju je umiranje . Se pravi način bivanja večine svetovne populacije...

Procesa sicer potekata vzajemno vendar se večina oprijema le umiranja

samo ne glede na to kako bivas, kot vecina populacije al kot nekdo xxx... se tvoje telo ""stara""... vsako minuto, vsako uro, vsak dan, vsakih naslednjih 20 let......

pol zivimo in umiramo hkrati? ne glede na to, cesa se bolj oprijemamo? Sej bi lahko glagolu "starati se" pripisala "obnavljati se, al pa celo razvijati, rasti (posebi otroci)". Samo tudi dojenckovo telo, staro 14 dni, je ze u bistvu izkusilo 14 dni "umiranja" seveda z vzporednim razvojem..

 

Le mamo vprašaj, če si kaj brcal po trebuhu, pa ti bo osvetlila izkušnje

al pa boksal

[just4you]

nasplošno...

spomnila sem se na kolegico ki je pred kratkim umrla,

in danes je še en fant iz moje šole..se je po nesreči zažgal

v kleti ko je popravljal motor in ni najdel ven...pa tko malo razmišljam..

 

mislite da kam gremo po smrti?

se kdo boji smrti?

 

..jaz se je..malo..

[Antoninus]

Smrti se ne bojim, samo pri umiranju nočem biti zraven.