PotrpeŽljivost

majica · 10. oktober 2004

Po mojem tudi pretirana potrpežljivost ni glih neka vrlina - tisto, da se pustiš, da te drugi teptajo in ti skačejo po glavi... :o|o:

Ja...res je neka meja med potrpezljivostjo in neumnostjo...sigurno je premakljiva in si jo postavlja vsak sam...pri nekaterih je tako majhna, da cloveka ozigosajo za nepotrpezljivega... xrolleyesx

Amis · 10. oktober 2004

včasih preveč, drugič premalo...kakor za koga in kakor za kaj...načeloma je pa to slalom...

Pujsita · 10. oktober 2004

Samo da ni smuk x;)x :palec: .

Jaz sem pa kar potrpežljiva, pa ne od nekdaj. Zaupam Življenju in sem potrpežljiva, ko si nečesa želim, da se mi izpolni. Če se mi ne ko si zaželim, vem da ni najbojši moment in da se bo kasneje, če pa ne, pa dobim v življenje nekaj, kar je še boljše zame.

lilija · 10. oktober 2004

... res je od tega če je človek potrpežžljiv ali ne, odvisno od veliko dejavnikov....

... za sebe pa mislim in tudi drugi tako pravijo, da je v meni velika mera potrpežljivosti, ki jo pozitivno prenašam tudi na soljudi...a ne v tem mislu a bi čakala v kotu brez aktivnega dogajanja in čakala , da mi bo pršlo z neba, ampak sem aktivna, a ko pride do točke, ko se mogoče kaj ustavi, ne gre po načrtih se oglasi čut moje potrpežljivosti... x;)x xDDx ..v časih pa je tudi boljše , da da se potrpežljivost prekine z izbruhom jeze... x:Dx x:)x

10. oktober 2004

V veliki meri se postavljam na tisto stran, na stran vseh tistih, ki se opredeljujejo za nepotrpežljive osebe, vendar mislim, da je vsa stvar v asociaciji korena besede potrpežljivost (trpeti).

Nekoč sem si ob prebiranju neke knjige zapisal: "Dokler ne zaživim v spoznanju absolutne resnice, moram pač potrpeti v dejstvu, da je vse relativno" in nastopile so težave. Ob besedi potrpeti sem zašel v dvoumje s samim seboj. Kar nekaj časa me je nato dajala misel češ saj če nočeš spoznanja ti ga nihče ne vsiljuje, prenehaj misliti. Občutek, da sem masohist, da hočem do vrhunca z mučenjem, mi je postajal smešen.

Prišel sem do ideje da poskusim besedo potrpeti zamenjati z besedo VZTRAJATI in počutil sem se veliko bolj sproščen občutil sem olajšanje. Spoznal sem da znam biti vztrajen, potrpežljiv pa nikakor ne.

Ali je dovoljena taka besedna zamenjava? Po mojem to ni nič narobe. Zakaj bi pa trpeli če to ni potrebno.

No dovolj bodi tega filozofiranja,

Lp

x:)x

Tamburin · 10. oktober 2004

Kleop, tvoje razmišljanje mi je zelo blizu. :palec: Lepo si napisal.

Se mi zdi čisto OK ta besedna zamenjava. Veliko raje sem VZTRAJNA, kot pa POTRPEŽLJIVA. x:)x (Čeprav... x:Ix včasih tudi vztrajna nisem dovolj. :o|o: Bi pa rada bila. xgoldfishx :detelca: )

14. oktober 2004

x:)x

Moram vztrajati!

No, moram pa priznati, da se zgodi, ko pa ob kakšnem res neprijetnem opravilu ali dogodku, kjer je prisoten neprijeten občutek ali celo bolečina (npr. zobozdravnik), pa ne pomaga zamenjava besed. Takrat je čas priznanja: "To pa je trpljenje" ali pa "To je resnično prava muka".

V takih trenutkih sem včasih zajel sapo, stisnil zobe (razen pri zobozdravniku, ker ne bi hotel odgrizniti prsta prijazni zobozdravnici) in si zamislim, da sedim na čezoceanskem poletu do zahodne ameriške obale brez vmesnih postaj, kjer imaš samo eno možnost (če odmisliš tisto drugo, da bi skočil ven), počakati je treba do cilja. Največkrat mi uspe tudi taka prevara.

Smejmo se skupaj in LP

xDDx