Odvisnost

[mitos]

Sem pil velik kave, toliko, da me je želodc bolu. Sem nehal 8 let nazaj. Sam sem bil odvisen od kajenja. Zdaj že 5 let ne kadim več. To potegne tudi alkohol navzdol. Manj sem ga popil. Vsak petek sem se nalil do (skoraj, zdržal sem ga še pa še) onemoglosti . Če smo bili v gostilni si nisem mogel predstavljati, da drugi lahko tudi pijejo kaj brezalkolnega. V vozniškem sem imel vse popisano, tako, da niso imel nikamor za dopisat. Sedaj ne pijem že 3 leta. To je ene par dni, dva tedna, preden se je zgodilo... da sem nehal.

Prokleto dobro voljo sem imel, da sem se rešu odvisnosti. To je odvisno od človeka.

Sedaj sem odvisen od sladkarij. Nenormalno velik jih pojem. Na srečo sem ostal vitek, toda ne športno oblikovan tako kot prej.

Kar težko mi je tole priznanje ven dat, se sramotit, toda vi me ne vidite. Se je lažje z enim takim si delit moje izkušnje, kot takim, ki me poznajo.

Dovolj težačenja. Morebiti bo to tudi oni pomagalo, katera je postavila to temo.

[umetnica]

Dovolj težačenja. Morebiti bo to tudi oni pomagalo, katera je postavila to temo.

mogoče bo pomagalo vsem nam - saj odvisnosti niso samo te, o katerih govoriš. so tudi drobne, neopazne, pa morda še bolj najedajo odvisnikovo dušo.

[otožna]

Ena izmed odvisnosti je tudi navezanost oziroma odvisnost od človeka. premagala sem to.

evo, priznam...

[umetnica]

otožna

poznam x!x (oz. sem poznala)

[mitos]

saj odvisnosti niso samo te, o katerih govoriš. so tudi drobne, neopazne, pa morda še bolj najedajo odvisnikovo dušo.

...saj tisto je bilo začetek k poznešnjim odvisnosti...

[Sončna Vila]

še moj lonček

 

vse to, kar si napisala o situaciji s tvojo prijateljico, smajcica, je ... hudo.

 

Prijateljica vidi svoj prav, najde v ircanju nekaj, kar v realnem svetu ne... Ustvarila si je virtualno realnost, ki jo bolj zadovoljuje kot realnost? Ne vem... V vsakem primeru bo treba nekaj ukrenit, če že ne zaradi tvoje prijateljice, pa zaradi njenega moža in otrok. Vem, da v letih, kot sta onadva, ni tako lahko ukrepat na drastičnih nivojih (npr. da bi se odselili, saj verjetno živijo v skupni hiši).

 

Samo mož bo najbolje vedel, kaj mu/jim je ukreniti... Mame in žene tako ali tako nimajo že kakšno leto, če sem prav razumela... To, kar jim daje sedaj, niso stvari, ki bi jih lahko počeli z mamo in ženo v vsakdanjem "normalnem" življenju. Kar imajo za izgubiti, če jo postavijo na realna tla, je samo to, da se ne bojo več matrali z njo. Vsaj kakor jaz sedaj vidim situacijo, čeprav se mogoče sliši kruto, ampak tako pač je.

 

 

Sončna Vila

[zizi]

S.V..

 

TEŠKO TEŠKO na žalost je tako-ni za vreč puške v koruzo-

 

mam slabe izkušnje

[pika1000]

Ali kaksen nasvet naj dam mozu,da ne bo druzina trpela in razpadla zaradi enega irca?

Edino, kar jih lahko reši iz tega, je, da mož (žena trenutno ni v tem stanju) poskuša najti, kaj je tisto, kar jim je kot družini skupnega oz. kaj je njima kot paru skupno in da spet začneta obujati to.

Teženje ne bo pomagalo! Bolj, ko ji bo utrujal, bolj se bo ona užaljeno umikala k svoji drogi.

 

Ko bo spet začela uživati z njim in otroki, bo sposobna realnega razmišljanja o svoji odvisnosti, ker jo sčasoma ne bo rabila več.

To je edini nasvet, ki ga lahko dam.

Vsaka odvisnost je beg od realnosti oz. od nezadovoljujočih odnosov v realnem življenju.

 

Naj on pogrunta, kaj lahko naredi, da bo v njunem odnosu boljše. Če ga še ima kaj rada in ji je zakon oz. družina še kaj pomemben, je tako vsaj nekaj možnosti, da se bo začela spreminjati tudi sama. !

[borism]

Brez dogodkov ni zgodbe; brez zgodbe ni življenja.

[Uma]

Če je v njunem odnosu še kakšna iskrica, potem naj jo razplamtita.

 

Ircanje ni vzrok, ampak povod za takšno stanje, kot je.

[nimbus]

En tipp.

Mož naj pogleda na katerih kanalih in pod kakšnim psevdonimom irca in poskuša vzpostaviti kontakt z njo pod njej neznanim psevdonimom. Trajalo bi malo dlje, ampak ob bi ji lahko (treba biti spreten) postavil problem pred oči, da bi ga uvidela in začela reševati. Ker ne bi vedela, da je to njen mož bi ga upoštevala objektivneje.

Kot sem rekel... just a hint.

Lp

[candlelight]

mogoče bo spoznala, kaj je izgubila šele ko bo prepozno...

 

Včasih moramo res dobiti lekcijo (s kolom po glavi), da se zavemo, kaj imamo oz., kaj smo imeli in šele potem začnemo ceniti stvari, ko je že prepozno.

 

Upam, da ji bo kdo znal odpreti oči!

[Uma]

Kaj pa svetujete tisti z zvezdicami?

Koliko časa preživite na LNF?

[borism]

Kdor sprašuje DRUGE za pot do sebe, kupuje vozovnice za vse smeri, razen za pot do sebe.

[Marsa]

Kaj pa svetujete tisti z zvezdicami?

Koliko časa preživite na LNF?

MI se kar obvladujemo svoj lajf...

 

Je pa tudi en pikrich odvisnosti tule...

Svetujem.. ni nasveta, ker dva nista enaka.

Najboljse je, da clovek sam posteka, spregleda, se zagleda v ogledalu nenadoma - in mu postane nerodno (ce je kolikor toliko samokriticen). Zalostno je, ce si vse pokvari.

 

Nimbus - tamle si predlagal... hm, morda bi to bilo kul, vsekakor je zanimiv predlog in morda ucinkovit nacin, samo meni se to ne zdi fair... Pa ne pravi nacin - da gres okoli in od zadaj...

Morda bi se je dotaknilo, ce bi ji otroci rekli... tako pa ne vidi objektivno, ampak je 'padla notri'...

Mogoce jo bo pa preprosto minilo, ali se bo s kom kaj povezala, in kasneje ugotovila, kako neumna je bila in kako lepo je doma in s temi ljudmi, ki te imajo radi.

[Pujsita]

Zakaj pa je tale deklica sploh začela z IRCom? Verjetno je to rabila iz kateregakoli razloga že.

 

Midva z možem sva tudi dajala eno podobno zadevo skozi. Ko sva nabavila računalnik, je na njem previsel ure in ure, praktično cele dneve. Mene je to blazno motilo. Non stop sem zavijala z očmi, pa težila, pa izsiljevala, grozila in vse. Trenutno težko sedi in je zelo malo za računalnikom, jaz sem se pa sprijaznila s tem, da ga ta zadeva pač veseli. A zdaj naj pa štrika ali pa dela goblene z menoj, če jaz raje to počnem? Naj se človek ukvarja z računalnikom kolikor mu paše, potem bo pa ta entuziazem itak prej ali slej malo pojenjal, pa bo tam manj časa. (tega je 5 let pri nama), pa zdaj tako ekstremno cele dneve res ne preživlja več.

 

Njena krivda za razpad družine ? zakaj, če bi se super fajn počutila itak ne bi sploh prišla na IRC. Saj tudi moj mož ni kriv sam za to, da je zdaj precej na računalniku - že verjetno v najinem odnosu ne najde vsega, kar bi si želel in gre pač na računalnik .

[Guest sstane]

Trenutno težko sedi in je zelo malo za računalnikom, jaz sem se pa sprijaznila s tem, da ga ta zadeva pač veseli. 

Janja, jaz pa kar ležim na kavču. Je bolj komot. Pa pazi , da tvoj tega ne prebere.

[bigm]

JanjaK, to kar si zapisala, drži za vse oblike zasvojenosti. Tudi drogeraš išče v drogi nekaj, kar pogreša v realnem življenju. Samo droga (ali druga zasvojenost) ni rešitev problema. To je tako, kot bi iskala ključ pod svetilko, čeprav si ga izgubila daleč stran v nekem temnem kotu. Zasvojenost je beg pred realnostjo. Dokler se ne soočiš z realnostjo, problema ne moreš rešiti. Zasvojenost pa ne vpliva negativno le nate, ampak na vse, s katerimi živiš v tesni povezavi, vsaj na zakonskega partnerja in na otroke. Tudi opravičevanje ni rešitev. To je le potuha za odlašanje z rešitvijo problema. Rešitev pa je ponavadi boleča, ampak odlašanje jo naredi le še bolj bolečo.

[Pujsita]

Tudi s tvojim tekstom se strinjam, samo ne moreš ti namesto nikogar spremeniti njegovega življenja. To se da takrat in tako kot je ta dotična oseba pripravljena... Žal...

 

Potuha, kaj pa vem, če ga veseli, naj pač počne, kar ga veseli, zdaj to dela znatno manj, jaz pa ne bom razen v službi, ker bi poleg računalnika rada še kaj drugega počela.

[bigm]

JanjaK, absolutno prav imaš, da ti namesto drugega ne moreš sprejemati odločitev in nikogar ne moreš spreminjati, razen sebe in svojih pogledov na stvari. Vendar pa, če nekdo s svojo zasvojenostjo ogroža tvoj življenjski mir, tvoj normalen življenjski ritem, potem imaš vso pravico (če ne celo dolžnost), da takemu človeku postaviš ultimat: ali se zdraviš, ali pa se najine poti ločijo. To pa ni nobeno sprejemanje odločitev namesto drugega. To je le obramba tvojih pravic do dostojnega življenja.

 

V tvojem primeru menda ni tako hudo, ampak iz prvega vprašanja v tem poglavju pa je izhajalo, da zasvojenost žene z IRC anjem že ogroža družinsko skupnost. Moje besede so bile namenjene temu problemu in ne tvojemu (ki še ni kritičen, kot praviš).

 

Lep pozdrav in lepo se imej.

[Pujsita]

Saj sem tako tudi vzela veš, pa saj v tvojem opisu potem ultimat spet pomeni spreminjanje sebe - ne toleriraš več določene zadeve, sprejmeš odločitev,....

 

Tudi ti se imej lepo....

[Aira]

Zanima me če kdo kaj ve o ODVISNOSTI OD ODNOSOV. Jaz sem brskala in izbrskala tole-

 

Kaj je pravzaprav zasvojenost z odnosi oz. kdaj je nek odnos še »normalen«, kdaj pa ne več?

 

Zasvojenost z odnosi je sodoben izraz za pretirano navezanost odrasle osebe: na partnerja, starše, otroke ali druge zanj čustveno pomembne osebe. O zasvojenosti govorimo zato, ker ima ta problem precej podobnosti z drugimi oblikami zasvojenosti (alkohol, droge, seks, hazardiranje, motnje hranjenja…), kjer prizadeta oseba navidez nima več svobodne izbire ali bo posegla po neki psihoaktivni snovi oz. vedenjskemu manevru ali ne, enostavno ne more več uravnavati in kontrolirati svojega vedenja, temveč ima občutek notranje (ali zunanje) prisile. Odtegnitev snovi, vedenjskega manevra ali potencialna izguba odnosa ima za posledico »abstinenčno ali odtegnitveno reakcijo – soočenje z bazičnim eksistencialnim strahom in duševno ter telesno bolečino.

 

Kaj je vzrok zasvojenosti z odnosi? Zakaj pride do tega?

 

Vzroke zasvojenosti moramo iskati v neustreznih odnosih in okoliščinah v katerih oseba odrašča in si pridobiva odnosne izkušnje. Odvisno vedenje največkrat razvijejo osebe, ki so odraščale v družinah, kjer je bil prisoten alkoholizem, razne oblike nasilja in zlorab (telesno, spolno, čustveno,duhovno), duševne bolezni enega ali obeh staršev, ali druge zelo neugodne okoliščine za zdrav otrokov razvoj. Pod »zdrav otrokov razvoj« smatram odraščanje v družini, kjer prevladuje ljubeča atmosfera in medsebojno spoštovanje, kjer starši znajo postavljati otroku meje na ustrezen način, spoštujejo otrokovo enkratnost, kjer se starši zavedajo, da ni potrebno biti idealen, temveč samo dovolj dober starš. Otrok se s tem nauči, da lahko sledi svojim željam, potrebam in življenjskim ciljem, nauči se tudi ljubečega in podpirajočega odnosa.

Konflikt namreč nastane takrat, ko ima oseba občutek, da ne sme živeti na tak način kot si želi, ker bi s tem prizadela svoje najdrajžje. Včasih se ti občutki stopnjujejo v tako hude občutke krivde, da se oseba počuti odgovorna celo za življenje drugega (starša, otroka ali partnerja), istočasno pa ima občutek da brez njih - sama sploh ne bi preživela.

 

Kakšne so posledice zasvojenosti z odnosi (za prizadetega posameznika ali okolico) oz. zakaj je to težava, problem, zakaj je potrebno poiskati pomoč?

 

Posledice zasvojenosti z odnosi postanejo vidne najkasneje takrat, ko naši odrasli otroci začenjajo samostojno življenje, pa jim osamosvajanje dela zelo velike probleme. Vedenjski vzorec odvisnosti oz. prelaganja odgovornosti za lastno vedenje, razmišljanje, čustvovanje in delovanje na drugega ima katastrofalne posledice. Otrok se ob starših, ki ne zmorejo nositi te odgovornosti nauči, da je od njega odvisno kako se bo počutila oseba ob njemu, počuti se odgovornega za svojega starša in znotraj sebe ugotovi, da ni smiselno odrasti in si nakopati še več odgovornosti. Ostanejo čustveno nezreli, tudi oni začnejo prelagati odgovornost za lastno počutje na druge osebe in krog se tako zaključi. Problem pa se v vsaki generaciji stopnjuje in privede do duševnih in telesnih bolezni v družini.

 

Kako naj veš, ali si ti ali tvoj partner/partnerka ali kdo v tvoji bližini zasvojen z odnosi? Kateri so tisti znaki, na katere bi morali biti pozorni?

 

Običajno se začnemo zavedati, da imamo problem šele takrat, ko se nam življenje do skrajnosti zakomplicira. Dolgo časa lahko odvisniški odnos nemoteno funkcionira, ker obema to enostavno odgovarja. Zaplete se, ko želi eden od partnerjev spremeniti svoje življenje in ne želi več živeti tako kot prej. Lahko ga začne motiti lastna pasivnost, podrejenost, dolgočasno življenje… Lahko začne doživljati velike strahove vsakič, ko se partner odpravi na pot… Lahko se zaplete v spolnosti, se platonsko zaljubi v nekoga… Ali pa postane problem adolescenten otrok, ki ga starši ne obvladajo več –je vedenjsko problematičen, popusti v šoli, se izolira od vseh vrstnikov, postane odvisnik, zboli za kronično boleznijo… in starši poiščejo pomoč zaradi otroka, pa ugotovijo, da imajo sami problem. Problema v odnosu se običajno zavemo šele v skrajnostni stiski.

 

text iz http://www.sana-vita.si/

hvala viru

[bigm]

Aira, vzemi v roke kakšno knjigo Sanje Rozman. Ona je strokovnjak za odvisnosti, med drugim tudi prav za odvisnost od odnosov. Lahko vzameš katerokoli njeno knjigo in ta te bo napotila na prav tisto, kar potrebuješ.

 

Sanja je bila sama žrtev odvisnosti od odnosov in problem pozna iz lastnih izkušenj. Nekje je omenila, da ji je narava (bog) dodelila to izkušnjo prav z namenom, da lahko bolje pomaga drugim.

[Aira]

sem zasledila tudi njeno ime- knjiga"sanje o rdečem oblaku" naj bi govorila prav o tem...?

[rachek]

Sanje o rdečem oblaku je njena osebna življenska izpoved, napisana v obliki dnevnika. Toplo priporočam.

 

Prebral sem še dve, Zaljubljeni v sanje in Peklenska gugalnica, tudi zelo vredu, priročnika za zdravljenje odvisnosti. Našteti najpogostejši tipi odvisnosti, poudarek na odnosih. Njena zadnja knjiga pa je izšla šele pred kratkim, kakšne 2-3 tedne nazaj je v eni izmed mariborskih knjigarn bila predstavitev. Te še nisem prebral.

 

Moram pa še povedati, da mi je ženska full asica.