Prijateljstvo med moškim in žensko?

[arthur]

Najlepšva vam HVALA za komentarje na moj post.

prav imate.....uf, res moram razmislit kaj meni pomeni moj prijatelj. do zdaj sploh nisem razmišljala o tem...a nekaj že ne štima, mislim, da res med nama ni le prijateljstvo..

 

uh....koma...... ...sploh se nisem zavedla do zdaj..

 

 

No, naj povem, da meni že več let uspeva vzdrževati izjemno tesno prijateljstvo s punco, s katero je preskočila iskrica, pa sva jo takrat uspela ignorirati, ker ... so bile takšne okoliščine in ker je imela luštno prijateljico . No, kljub temu sva ostala prijatelja in čeprav je občasno še preskočila kakšna iskrica, se oba zavedava, da karkoli takšnega ne bi imelo prihodnosti in bi zagotovo uničilo najino prijateljstvo. Pa po par letih prijateljstva so takšne iskre vse redkejše, zaupanje pa večje.

[nelika]

No, naj povem, da meni že več let uspeva vzdrževati izjemno tesno prijateljstvo s punco, s katero je preskočila iskrica, pa sva jo takrat uspela ignorirati, ker ... so bile takšne okoliščine in ker je imela luštno prijateljico . No, kljub temu sva ostala prijatelja in čeprav je občasno še preskočila kakšna iskrica, se oba zavedava, da karkoli takšnega ne bi imelo prihodnosti in bi zagotovo uničilo najino prijateljstvo. Pa po par letih prijateljstva so takšne iskre vse redkejše, zaupanje pa večje.

 

Pa ni nujno, da iskrice uničijo prijateljstvo. Moj partner je bil prvo moj prijatelj, kasneje ljubimec in sedaj moj fant. Kljub dolgoletni vezi, pa sva še vedno prijatelja. Odnos se je začel s prijateljevanjem, kar pomeni, da imava podobne vrednote, skupne hobije, se znava pogovarjati, poslušati. Iskrice so ves čas gorele, vendar se jima nisva prepustila iz istega razloga kot praviš ti. Spraševala sva se ali bi najin odnos spremenil odnos, ki ga imava kot prijatelja. To se res lahko zgodi, vendar niti ni nujno. Po drugi strani je namreč odnos, ki zraste iz prijateljstva lahko še bolj poseben.

[nelika]

tvoj odnos je lep in idealen, vendar govorimo zdej o tem, da kaj bi bilo če se sedaj razideta, ali bi lahko ostala prijatelja še naprej.. to je tist filozofski kveščn....

ker če sta lahk še naprej prijatelja bi po moji logiki lahk bila naprej tudi partnerja..

ne vem no

 

seveda govorim o prijateljstvu ne pa o kolegialnih dobrih odnosih

 

Po moje ne. Osebno sem prepričana, da ko se enkrat razideš s fantom, vedno ostane ta iskrica in potem se to nadaljuje v posteljno prijateljevanje. To pe ta lahko ovira, da začneš na novo. V kolikor se razideš z neko jezo itak ne ostaneš skupaj-v prijateljskem smislu. Če pa se osebi prijateljsko razideta in se videvata, potem pač skačeta lahko še drug drugemu v posteljo.

[Aarwen]

Po moje ne. Osebno sem prepričana, da ko se enkrat razideš s fantom, vedno ostane ta iskrica in potem se to nadaljuje v posteljno prijateljevanje. To pe ta lahko ovira, da začneš na novo. V kolikor se razideš z neko jezo itak ne ostaneš skupaj-v prijateljskem smislu. Če pa se osebi prijateljsko razideta in se videvata, potem pač skačeta lahko še drug drugemu v posteljo.

 

 

se strinjam!

 

ko se dva razideta pa po moje ni nujno, da ostane iskrica strasti. če ja, se pač nadaljuje odnos v smislu posteljne telovadbe. dokler sta oba samska...se tudi strinjam s tabo v tem, da je ta "odnos" ovira, da začnemo na novo.

baje so strasti, ki se ne pogasijo nikoli.

[Cookie]

.. to je tist filozofski kveščn....

 

jst ne maram pogretih žup

[Michelle]

Po mojem bom vedno verjela, da so prijateljstva med žensko in moškim mogoča (tudi če ni eden izmed njih homoseksualen, kot je nekdo rekel ).

Ampak če pogledam moje izkušnje; imam precej širok krog prijateljev in znancev in je velikokrat prišlo do kakšnih (zame nepotrebnih) iskric. Dejstvo je, da bom za nekatere ljudje vedno tukaj, stvar je vzajemna in sem bila ob njih tudi, ko so šli čez največje nevihte, kar se tiče ljubezni, težav doma in tako dalje. Pri dveh (oziroma treh, ampak to je dolga zgodba) mislim, da sta bila moja rama in moje sočutje narobe interpretirana in nastali so še večji problemi. To sem si vedno razlagala s tem, da sem bila pač takrat tam, bili so ranljivi, blablabla.

Tudi nasploh se mi zdi, da si nekateri moški mojo prijaznost narobe razlagajo (JA, tudi prijazna znam biti). Ne vem sicer, zakaj krivim sebe, ker sama pri sebi vem, da ni to nič več kot prijaznost in da nisem kriva, da pride do takih situacij (flirtam pa tako ali tako ne, sploh ne znam, nimam želje).

Okej, opažam, da pišem, kot da se slej kot prej vsi lepijo name, kar seveda ne drži, itak sem smotana Opisujem pač določene situacije, ki so se mi ze zgodile.

No, pa da nadaljujem...tudi sama sem imela ene dvakrat željo, da bi se intenzivno butala z glavo ob streno, ker sem padla na lepe besede tipov, ki so igrali neko igrico prijateljstva, ni bil pa to njihov resnični namen

 

Velikokrat sem se z ljudmi pogovarjala o tej temi in kljub vsem izkušnjam, sem imela vedno v mislih enega fanta (pa ga imenjujmo Lukec) s katerim sem že od zgodnega najstništva zelo dobra prijateljica, zaupava si praktično vse, šla sva čez lepe in slabe čase in tako dalje. Res pa je, da sem bila večino mojega (kolikor toliko odraslega, oz. odraščajočega) časa v vezi. Vmes sem imela tisto obdobje, ko sem bila sama in ni bilo človeka, da bi me lahko odvrnil od radosti samskega življenja. Takrat je Lukec priznal, da me že celo življenje potihom hoče (v intimnem smislu) in da zdaj ko sva oba samska, bi pa lahko zabavala drug drugega :xx!: Ne vem zakaj, ampak to me je takrat totalno prizadelo, počutim se čisto izdana, čeprav realna stran mene ve, da to ni nič takega. Ampak po tem mi gredo po glavi stvari v smislu, a so bila vsa ta leta samo ena igrica spet...

 

Včasih mislim, da se bom utopila v moji naivnosti.

 

Zadnji primer me pa pripelje na moške prijatelje z bonitetami. Been there, done that. Napetost med nama je bila vedno prisotna. Še noben tip do takrat me ni tako fizično privlačil, kot on. Bila sva dobra prijatelja (še danes sva, ampak pač brez teh "posteljnih aktivnosti"). Ko sva si našla partnerje, se je to končalo. Še danes sva pa dobra prijatelja. Nimam želje po njemu več, se mi pa zdi, da se je to kar moralo zgoditi. Bilo je fino

 

 

So dnevi, ko pomislim, da sem glede tipov še najbolj sproščena v družbi homoseksualnega para (super fanta, sta tudi razlog, da bom take veze vedno podpirala, ker vidim, kakšna ljubezen je to in kako lepo funkcionirata...ampak to je druga tema).

 

Ampak potem sonček spet malce posije in pomislim, da ima kljub temu veliko moških znancev in prijateljev. Pri nekaterih je pač tako, da jih je najprej potrebno postaviti na realna tla, potem pa itak vidiš, če sploh želi biti tvoj prijatelj samo s tem namenom, da je res prijatelj. To je pa tudi po eni strani fajn.

 

Da bom pravična, pa moram povedati, da sem se tudi jaz že rahlo zagledala v prijatelja, tako da...shame on me

Pač takšni smo, polni delujočih hormončkov, nekateri si radi nabijajo ego, pride do privlačnosti, všeč ti postanejo ljudje, za katere se nisi niti predstavljal. Spreminjamo se in to je to.

 

Verjela bom pa vedno. Sem zelo srečna, da imam tak krog ljudi okoli sebe. Bebci pa tako ali tako prej ali slej spokajo.

 

Aja pa še nekaj: nekdo me je opozoril, da nekdo iz foruma, s katerim se dopisujem, želi od mene neke spolne zadeve You ain't gonna get it Michelle je nedružabna in frigidna

[lia]

Včasih mislim, da se bom utopila v moji naivnosti.

 

Pač takšni smo, polni delujočih hormončkov, nekateri si radi nabijajo ego, pride do privlačnosti, všeč ti postanejo ljudje, za katere se nisi niti predstavljal. Spreminjamo se in to je to.

 

 

 

Aja pa še nekaj: nekdo me je opozoril, da nekdo iz foruma, s katerim se dopisujem, želi od mene neke spolne zadeve You ain't gonna get it Michelle je nedružabna in frigidna

 

 

tole pa dobr napisan ....res dober

 

ti jst tud, nedružabna in frigidna... pol ni emšo tole, kaj mi je odleglo

[Michelle]

ti jst tud, nedružabna in frigidna... pol ni emšo tole, kaj mi je odleglo

Ne, glavno da si srečna v svoji nedružabnosti in frigidnosti Lahko deliva izkušnje

[Todika]

no, sj če si nedružabn, je mogoč dobra tale frigidnost al pa kontra

sm se spomnla na ono razliko med seksom in samozadovoljevanjem.....če seksaš, več ljudi spoznaš

[lia]

čist odvisn kak maš jupitra postavljenga, ker on določa, če si za grupnega

 

itak večina med seksom sam onanira

 

zaj pa samo dilema , če to delaš butično ročno al pa serijsko masovno produkcijo

 

 

[Michelle]

če pa samozadovoljuješ spoznaš enega zelo temeljito,do obisti bi se reklo, pa nerazdružljiv postaneš tako rekoč eno

 

Deep

[vranja]

Kaj menite - je možno prijateljstvo med moškim in žensko ali je vmes vedno še neka privlačnost?

Sama menim, da če sta dva sposobna biti prijatelja, potem sta se sposobna tudi zaljubiti. Če si dva človeka nasprotnega spola pustita tako blizu, da se imata za prijatelja, potem prej ko slej pride do neke privlačnosti. Ali morda ne?

 

 

iz lastne izkušnje: stoprocentno maš prav. najbolj strupene ljubezni se znajo skotit iz take sorte prijateljstva. Pa tud najbolj nepozabne, žal ne počnite tega doma...

Popravljeno 17. april 2007 -> vranja

[Cookie]

...Ampak če pogledam moje izkušnje; imam precej širok krog prijateljev in znancev in je velikokrat prišlo do kakšnih (zame nepotrebnih) iskric. Dejstvo je, da bom za nekatere ljudje vedno tukaj, stvar je vzajemna in sem bila ob njih tudi, ko so šli čez največje nevihte, kar se tiče ljubezni, težav doma in tako dalje. Pri dveh (oziroma treh, ampak to je dolga zgodba) mislim, da sta bila moja rama in moje sočutje narobe interpretirana in nastali so še večji problemi. To sem si vedno razlagala s tem, da sem bila pač takrat tam, bili so ranljivi, blablabla.

Tudi nasploh se mi zdi, da si nekateri moški mojo prijaznost narobe razlagajo (JA, tudi prijazna znam biti). Ne vem sicer, zakaj krivim sebe, ker sama pri sebi vem, da ni to nič več kot prijaznost in da nisem kriva, da pride do takih situacij (flirtam pa tako ali tako ne, sploh ne znam, nimam želje).

Okej, opažam, da pišem, kot da se slej kot prej vsi lepijo name, kar seveda ne drži, itak sem smotana Opisujem pač določene situacije, ki so se mi ze zgodile.

 

Se lah kr podpišem in pol zmer tuhtaš, s čim si mu dala kao vedet/si ga spodbudila h temu; al sm se res preveč izzivalno oblačila, nasmihala, pogovarjala, gledala, telesna govorica...stalno v preži, da si kdo ne bo kej napačno razlagal...ampak tega mam dost, res zmer se bojo najdle budale, fovšeritnost, ne mislim se več nobenmu prilagajat že vnaprej, delam tko kt men paše, komur pa ne, lah gre

No, pa da nadaljujem...tudi sama sem imela ene dvakrat željo, da bi se intenzivno butala z glavo ob streno, ker sem padla na lepe besede tipov, ki so igrali neko igrico prijateljstva, ni bil pa to njihov resnični namen

 

Velikokrat sem se z ljudmi pogovarjala o tej temi in kljub vsem izkušnjam, sem imela vedno v mislih enega fanta (pa ga imenjujmo Lukec) s katerim sem že od zgodnega najstništva zelo dobra prijateljica, zaupava si praktično vse, šla sva čez lepe in slabe čase in tako dalje. Res pa je, da sem bila večino mojega (kolikor toliko odraslega, oz. odraščajočega) časa v vezi. Vmes sem imela tisto obdobje, ko sem bila sama in ni bilo človeka, da bi me lahko odvrnil od radosti samskega življenja. Takrat je Lukec priznal, da me že celo življenje potihom hoče (v intimnem smislu) in da zdaj ko sva oba samska, bi pa lahko zabavala drug drugega :xx!: Ne vem zakaj, ampak to me je takrat totalno prizadelo, počutim se čisto izdana, čeprav realna stran mene ve, da to ni nič takega. Ampak po tem mi gredo po glavi stvari v smislu, a so bila vsa ta leta samo ena igrica spet...

 

Eh, nesamozavest, igrice...zmer znova me to preseneča, pa že mislim, da me nič več ne more presenetiti (madona kok jst sovražim presenečenja :!!: )

 

Včasih mislim, da se bom utopila v moji naivnosti.

 

Nope, nemogoče, v tem klubu nas je največ, je že gužva, tko da hodimo drug po drugem

 

Zadnji primer me pa pripelje na moške prijatelje z bonitetami. Been there, done that. Napetost med nama je bila vedno prisotna. Še noben tip do takrat me ni tako fizično privlačil, kot on. Bila sva dobra prijatelja (še danes sva, ampak pač brez teh "posteljnih aktivnosti"). Ko sva si našla partnerje, se je to končalo. Še danes sva pa dobra prijatelja. Nimam želje po njemu več, se mi pa zdi, da se je to kar moralo zgoditi. Bilo je fino

 

Ja, ja spomini

Da bom pravična, pa moram povedati, da sem se tudi jaz že rahlo zagledala v prijatelja, tako da...shame on me

Pač takšni smo, polni delujočih hormončkov, nekateri si radi nabijajo ego, pride do privlačnosti, všeč ti postanejo ljudje, za katere se nisi niti predstavljal. Spreminjamo se in to je to.

Verjela bom pa vedno. Sem zelo srečna, da imam tak krog ljudi okoli sebe. Bebci pa tako ali tako prej ali slej spokajo.

 

se podpišem