Spolne zlorabe

[Onix]

Pogumna dobrodošla

Vem da se ponavljam ampak: Tabuje se mora sesut, da se lahko o njih spregovori

To je (po moje) edini način: iz tabuja naredit problem in ga probat rešit in popravit nastalo škodo(kolk se to neosebno sliši).

Osamljena, daj se vsaj pofočki, precej bolš se bom(o) počutil , precej manj bi me skrbel tolk da vem da si še med nami, da si čudne namene postavla na stranski tir.

[Marsa]

verjetno je med vikendom tezje komunicirati po netu brez da bi se to nekak bolj izpostavilo...

verjetno se bo oglasila osamljena cez teden spet.

upam.

[Onix]

sej štekam, sam kadarkoli vidim to temo se spomnem nanjo, pa me zasekira da ni ...

[astra]

Pogumna, čestitam, da si se oglasila...

 

Si predstavljam, da ti je težko soočiti se z vsem tem. Imam sina in hčer, joj, ne morem si predstavljati...

 

Morda napišeš kdaj tvojo izkušnjo, kako rešuješ...kje si naredila napako, za vse nas...in druge, da spregledajo pravočasno...

 

Osamljena

 

Astra

[Marsa]

vsaka druzina ima svojo karmo, neko svojo nalogo.

eni imajo pa invalida, pa imajo od prvega dne dalje drugacen lajf kot vecina drugih.

nekje kdo umre.

... lajf. vse to je tud...

lajf se ne dogaja 'tam enim nekje' - pac pa se vsem nam.

[Pogumna]

Hvala za dobrodošlico!

Jaz v bistvu si nikoli nisem predstavljala, da se bo moji družini naredilo kaj takšnega. Nikoli nisem bila pozorna na te stvari, ker sem si pač mislila sta pa ja BRAT in SESTRA. Nikoli si nisem mislila, da bi moj sin spolnost raziskoval na svoji sestri. Če bi vprašal mene oz. mojega moža bi mu s veseljem odgovorila na njegova vprašanja. Ne morem rečti, da ni vedel kaj dela ker je bil star skoraj 15 let. Priznam, da sem večkrat naredila napako, ko njima nisem posvečala dovolj časa. Pridem domov iz službe, utrujena- vem, da to ni izgovor, ampak to se zaveš šele takrat, ko je že prepozno. S hčerko ne najdeva nekega skupnega jezika, ker mi enostavno ne zaupa več. Razmišljam, da bi ji poiskala strokovno pomoč. Težko se je soočat s vsem tem, ampak sem si navsezadnje sama kriva za vse to kaj se je dogajalo.

Upam, da je s Osamljeno vse cool!

Osamljena

[Marsa]

Kolk je bila pa hcerka stara oz. kaksna razlika v letih je med njima?

 

Pa nisi nic opazila znakov pri hcerki, bledicnost, umikanje pogleda, cudne navade, tike, pomanjkanje volje za skrb za videz in telo ipd.?

 

*

 

Ja, Osamljena, daj oglasi se, se morda ze kaj premika, ko si kar mrknila?

 

[Pogumna]

Sin je 82 letnik, hčerka pa 86.

Doma je vedno bolj zadržana, nikoli ne pretirano govori samo tisto kar jo vprašamo. Nikoli ni delala nekih težav, da bi s tem opozarjala nase. To se ji je dogajalo v otroštvu, ne vem koliko je bila točno stara, ker se noče pogovarjat s mano, sin pa tudi molči.

V bistvu ne vem kaj naj naredim.

[Marsa]

Aja... hm, razumem... v bistvu ne mores siliti vanjo, daj pa ji vedeti, da ti je zal, ker nisi bila bolj zavzeta zanjo in da si od sedaj tu zanjo... morda scasoma najdeta stik in skupni jezik ali pa se ob priliki pogovori s sinom. Uporabi razumevanje, ne delat scen in mu postavljat sam vprasanj kot zakaj zakaj...

Ja, strokovna pomoc bi bila dbest, nadvse dobrodosla in najprimernejsa, bojim pa se, da jo bos tezko pripravila do tega (oz. oba), dokler in ce ne bi sama tega hotla...

Bodi iskrena in ljubeca, POSLUSAJ, glej, sprejemaj, dajaj varnost.... edino s srcem si lahko pridobis zaupanje nazaj - ne z glavo oz. s strategijo. zdaj v tej tocki.

Srecno!

[Ksenia]

Pogumna, če ne najdeš stika v pogovoru s hčero, ji napiši... včasih napisana beseda naredi čudež - potem pa ji daj čas.

držim pesti, da se to uredi

osamljena, javi se

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Pogumna, če ne najdeš stika v pogovoru s hčero, ji napiši... včasih napisana beseda naredi čudež - potem pa ji daj čas.

res je

zelo pameten predlog!

[Pogumna]

Dober predlog Selene-hvala. Ga bom upoštevala.

[Ksenia]

malenkost - pri meni je bila to odlična terapija, zase... pazi samo, da ne bo ona prebrala karkoli očitajočega, tudi če ne boš tko mislila...

sem prepričana, da je med vama ogromno ljubezni, le most morata poiskati

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>pazi samo, da ne bo ona prebrala karkoli očitajočega

sem ze imela napisano tole v komentarju na tvoj post, selene, pa sem zbrisala...

saj bo, ker saj zdaj je Pogumna 'prizgala luc' pac - in to ze ve. oz. bo tako itak ravnala.

[Bern]

Pogumni in Osamljeni!

 

Tematika, s katero se ubadata, je ena od težjih. Vsaka od vaju jo doživlja s svojega zornega kota, vprašanje je, kateri zorni kot je težji in bolj moreč. Tudi zorni kot Pogumne zna biti neznosna obremenitev, ker gre za odgovornost.

 

A ne glede na vso dobro voljo, Pogumna, Osamljeni pogovor z materjo ne bo koristil, kvečjemu nasprotno. Gre preprosto za drugačen primer. V njenem primeru stik z materjo preprosto ni dovolj dober za to. Osamljeni sem to zadevo astrološko na široko in podrobno obdelal čisto posebej, po OS, ker mi je pač zdelo, da je to nujno. Tudi kak nasvet je bil zraven. Vem sicer, da moje pisanje ni prekipevalo od optimizma, ampak pot je pa le. Težavna pač, ni kaj. Ampak težavna je bila že prej, preden se je oglasila na LNF.

 

Kar se tebe tiče, Pogumna, pa naslednje. Ne le "Pogumna", ampak tudi močna osebnost si. Močna? Pre-močna? Je to morda košček razloga, zakaj se ti hči ni zaupala? Luno imaš v Levu - (v ženskem horoskopu) težnja, da "naj bi bili otroci "popolni""; čisto naravna zadeva. A zna biti pritisk.

Po drugi strani si Oven in stvari jemlješ preveč osebno; spet čisto normalno. Ampak za pomisliti je pa le. Vsaka taka malenkost je lahko jeziček na (neki) tehtnici. Ne ve se. Ali hčerko res DOBRO poznaš?

 

Pa seveda to ne pomeni "obtožbe", da si kaj napravila narobe. Ravno nasprotno - prepričan sem, da prav ničesar nisi napravila narobe. Zadeva se je pač zgodila/dogajala zato, ker se je pač (karmično) morala zgoditi in nič drugega. Pišem torej zato, da ne bi ZDAJ, ko je stvar v prvi fazi passé, delala napak. Afera je preizkušnja seveda tudi zate, ne samo za njiju. Zato se je tudi zgodila v TVOJI družini.

 

Je pa dobro, da o tem govorimo. Slovenci smo še vedno šentflorjanci in do pred kratkim (je recimo 20 let "pred kratkim"?) nihče še niti pomislil ni, da se kaj takega morda dogaja tudi pri nas. (Čeprav so znana pričevanja, da v "starih" ("kmečkih") časih (še v 20. stoletju, da ne bo pomote!) z novo snaho ni spal samo mladi mož, ampak tudi foter včasih, pa še kak brat se je prislinil, če ni šlo drugače. Ker so se k njegovi ženi, dokler je bila še brhka, tudi. Pa je ostalo znotraj plota. Samo tako bajdevej.)

 

[Pika Pikica]

Sem dons ponoči sanjala, da sem se z Osamljeno pogovarjala...Kje hudiča je? Skrbi me zanjo....

 

Mala, vsaj pofočkaj se, da vemo, da je vse ok!!!!!

[Marsa]

Saj nas vse. Skrbi.

 

Morda se ne bo oglasila (kak cajt), ker je morda vase potunkala to.

Pa ji 'nima smisla' sem hodit, ker mi *pricakujemo* neke njene korake, 'jo bomo vprasali' - kaj si pol naredila, kako pa kaj?

Morda ji je bilo vse skupaj mal tumach.

 

Al pa se ji kaj premika, pa je zdaj v drugih dogajanjih.

 

Saj bo, drz se Osamljena!

[Osamljena]

Javljam se vam, da vas ne bo preveč skrbelo. Kaj se mi je pa ta vikend zgodilo bom pa morda drugič povedala, ko bom pri volji. Bilo je full na bed, tako zame kot za moje domače.

[astra]

 

Astra

[Marsa]

Pridna da si se javila, res nas je skrbelo (vendar se mi je spet potrdilo, da se lahko zanesem na intuicijo).

 

 

Ti si kar vzemi cas, smo ti ze rekli - mi smo tu.

 

je pa dbest, ko si se javila.

 

Drz se!

[mushi]

Osamljena pa Pogumna!

Dve zlati punci!

Obema je težko, vsaki na podoben način.. Da bi bli srečni!

[pomlad]

<{POST_SNAPBACK}>Javljam se vam, da vas ne bo preveč skrbelo. Kaj se mi je pa ta vikend zgodilo bom pa morda drugič povedala, ko bom pri volji. Bilo je full na bed, tako zame kot za moje domače.

Joj kr hudo mi je k vas berem. Sploh si ne znam predstavljati, kaj se to dogaja.

 

Upam, da se reši, kar se še rešiti da.

 

Pogumna, kakšen je tvoj odnos do sina, sedaj ko veš, kaj se je dogajalo?

[Ksenia]

Osamljena, sem veliko mislila nate in kje je zdaj Pogumna punce ful vas podpiram in vam pošiljam ljubeče misli, pa ne samo vama, mislim da nas je mnogo s kakšno travmatično izkušnjo....

[Piko]

Ojla.

 

Prebral sem zgolj nekaj zadnjih pripomb, potem sem pa spoznal, da bi na začetku rad prebral samo tvoje misli, Osamljena.

 

Ne dvomim, da si tu dobila veliko dobrih nasvetov, sploh ne. Če si Osamljena zato, ker imaš občutek, da si sama, da nimaš nobenega več, da zate ni tiste ljubezni in varnosti, ki ti naj bi jo zagotavljali starši, da se tudi na "poklicane" ne moreš zanesti, potem imaš vsaj deloma prav. Prav in ne prav. Ker je težko iskati pomoč na področjih, kjer bi pričakoval prav od domačih, ne pa da v tem okolju nastanejo. Takoimenovani strokovnjaki v Slo pa... Počasi ugotavljaš, da nisi sama? Boš videla da je res tako. Tale forumček je samo znak za to, kot primer.

 

Sam bi poskusil najti tudi strokovno pomoč, vendar samo od psihologa, za psihiatrijo pa ne verjamem, da bi bila ustrezna za tak primer. Tudi stroka psihologije se mi zdi v slo boljša od psihiatrije. Verjamem, da je težko najti pravo pomoč, jaz tudi ne bi šel k vsakemu. Verjamem v to, da se je kompleksnih problemov treba lotiti kompleksno. Mogoče delujejo kakšne skupine za samopomoč, kot imajo alkoholiki idr. Osebni zdravnik? Pomisli, če bi našla takega, tako, ki mu/ji lahko zaupaš in menjaj.

 

Okolica. Prijatelji? Take probleme jim jaz ne bi mogel zaupati. V tem primeru bodi sam svoj prijatelj, sama sebi prijateljica. Zaupaj si... pogovori se s seboj. Ko monolog ni več produktiven, počasi vključuješ druge.

 

Starši. Razgovori s starši te ne bodo "pozdravili", ti rešili problemov. Pomagali ti bodo osvetliti dogodke, da jih boš lažje predelala, spoznala, videla kaj od tega ti dela škodo vsak ljubi dan. Od okolice je težko pobegniti, tudi če greš v samostan ali v vojsko. Tistemu delu sebe ne moreš uiti, s teboj gre povsod.

 

Brat. Zanj je najbolj udobno, če ne sprejme svoje krivde. Četudi bi jo, dvomim, da bi ti to pomagalo. S svojimi dejanji se bo moral soočiti sam. On je storil to, nedvomno, in mimo tega se ne da iti. Zakaj pride do takih dogodkov v družini, se nisem nikdar ukvarjal. Ne bi pisal o krivdi, kdo je za to kriv, ker nisem za to poklican. Ti boš pa lahko sčasoma prišla do vzrokov. Ne verjamem, da je vzrok en sam, da so vzroki izključno pri bratu. Edino, česar ne smeš, niti za hip premišljevati o svoji krivdi.

 

Sam. Včasih sem tudi sam imel občutek osamljenosti, še danes me občasno obide. V tem času sem sprejel, da prasila, ki jo vere imenujejo Bog, obstaja. Poskušam se povezati s to prasilo, potem nikoli več ne bom sam, ne glede na družino, prijatelje, znance, sodelavce, forumovce...

 

Verjemi, da bi bil s teboj tudi, če bi te osebno poznal. A v takih primerih kot je tvoj, anonimnost nikakor ne škoduje. V mislih je veliko energije. Upam, da so ti jo bralci poslali veliko, dovolj da te potegne na težko pot, na kateri pa morda enkrat proti njenemu koncu najdeš nekaj čudovitih spoznanj, ki jih marsikdo drug ne bo nikoli spoznal. Čisto nič si ne želim tvoje poti, verjemi. A ti si že na njej, torej samo pogumno naprej.

 

Tudi jaz te imam rad.

[Marsa]

To si pa zelo lepo napisal, Piko!