Spolne zlorabe

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}> "A takrat, ko te bi kdo nenehno z desko tolkel po glavi, boš mu še zmeraj nazaj govorila, da imaš to osebo rada?"

dajmo probat mal drugac: kaj pa ce bi za spremembo namest govorila, da ga mas ipak rada, najprej pac rajs umaknila glavo?

Da ne bomo predolgo nastavljali glave pa se potem jezili na onega.

 

al hoces reci, da je tvoja glava bila privezana nekam?

tko da vsakic ko je udaril, je bilo jasno da bo vanjo priletel udarec?

In da ti ne mores nic, razen kar pridno se dalje nastavljat glavo za ponovne udarce.

aja ne - drzis glavo se vedno usluzno, sam nehas ga met rad. In masceval se mu bos nekoc in enkrat bo ze videl.

mal trapast.

 

*

 

to je bila replika samo na to.

6letni otrok ne bo znal presodit, kdaj umaknit glavo in si ne bo upal umikat glave.

[stankaa]

<{POST_SNAPBACK}>...najprej pac rajs umaknila glavo?...

 

zdaj: po prvem poskusu takoj klofnila z isto desko nazaj in šla dalje, se ne ukvarjala s tem več niti pet posto in takoj pozabila, brez zamer in vse te navlake

 

_če sma zaj pr deski, no...

 

ampak OTROK, (tam gor sem ponovno poudarila), gre za neenakopraven x!x položaj, v nečem premoč, fizično ali v premetenosti-ki izkoristi otrokovo naivnost (lahko tudi med! otroci-starejši mlajšega) situacij raznih je toliko kot je zlorab, ne da se tu postavljati točnih kriterijev

[Marsa]

saj zato Stanka... 100 situacij...

 

kdo je krivec?

starsi?

druzba?

 

a smo lohk ziher, da vemo, kaj se je pa tem mamam pa bratom pa fotrom pa stricem dogajal?

 

skoz to smo ze sli v tejle temi mal zadaj...

 

KJE se je zacelo?

kdo je bolj kriv in kdo bolj zrtev?

Ta ki trpi leta 90 ali oni ki je trpel leta 50 - ko je bilo recimo nad njim kaj tacga izvajano?

 

In on je morda tedaj rekel, ne bom odpustil... bodo ze videl... in morda zdaj 'vidijo' njegovi otroci, saj je bojda vec kot 50% teh, ki (spolno) zlorabljajo, imelo tako izkusnjo v svojem otrostvu.

 

Torej - kje naj zacnemo sodit in obsojat?

In kje ZDRAVIT - kar je veliko pomembneje....

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>

Morda je mama ni naucila, se pogovarjati o neprijetnih stvareh? Jaz vidim tule, kako so me napadli, ce sem kaj povedala iz laifa, in nisem napisala vse rozardece.... nekateri niso sposobni govoriti tudi o neprijetnih zadevah...

Starsi so krivi v tolk, da prepuscajo otrokom presojo in vse.

Si mislijo, saj bo ze. Kot da lahko otrok nekaj sam po sebi ze ve in steka.

ne, otroku je treba 10x povedat, da je tista elektrika tam nevarna itd.

Tolk so starsi krivi, ker so otroci prevec prepusceni samim sebi.

se nekaterim starsem nekak zdi, da saj bodo ze sami postekali otroci.

Ali da nam je to kar vcepljeno.

No, malo ze ima vsakdo svojega znacaja, volje, lastnega doprinosa, velik pa je tega res vzgoja, vodstvo.

 

nekateri otroci mucijo zivali. starsem se pa to ne zdi morda nic takega, 'saj je se otrok in se se ne zaveda'... MORALI bi otroku razlozit, ga vodit v to smer, da ziva bitja trpijo.. kot on, tudi ta zival.

 

Otroci odrascajo sami, ljudje so vse dneve po sluzbah, otroci se informirajo ob reklamah... tvju

Na vsakem koraku vidimo metrska oprsja in druge zadeve, kamor presaltas, je kaj spolnega.

12letne puncke hocejo pirsinge in tatuje, kazejo popke in vse.

 

vse mame tule se boste pa strinjale, da pac - vse za svojo pupiko in jasno da ima vse tole.

ker je tko pac.

 

a majo torej starsi lohk blazen vpliv - ce gre TKO pac svet?????

[mushi]

mene kr glava boli... kaj je tega ko se je treba 1000 x pogovarjat.. sej se ne spomnim glih kak so mene.. v bistvu niti ne tolk, sam enim se zdijo določene stvari normalne, a drugi so tko dolge lajtnge al kaj, in to pr takih logičnih stvareh..

uf...

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>

in kakor piše Sabina Obolnar v uvodniku One, vsi samo govorimo, konkretne pomoči pa od nikoder...ne pri nasilju v družini in ne pri spolnih zlorabah....

Ni cist res tole... pomoc ze je, ampak iz pricujocega je razvidno, da se redkokdo obrne sploh nanjo.

Ti ne mroes nikogar prisiliti v 'zdravljenje', v celjenje rane, ce on se vedno po njej brska.

vse kar lahko naredimo, je, da smo tu zanje.

 

V bistvu mora ta oseba, nad katero je bilo izvajano podobno nasilje, najprej odpustiti sebi. sebi? saj vendar ni sama kriva? ja - ni sama kriva, pa vendar mora v prvi fazi odpustiti sebi.

zato tudi za nazaj se jezi (ceprav je prej pasivno sprejemal) - jezi se nad svojo nemocjo tedaj.. pa cetudi nezavedno, oz. najde drugega krivca... zameri tudi sebi, ker se ni uprl.

ZATO si mora odpustit.

Preteklosti se ne da spremeniti... ne more je ne on in tudi ne starsi oz. tisti, ki jih zdaj klice na odgovornost.

Spreminjamo lahko samo sedanjost in s tem pac posledicno tudi prihodnost (kot smo ze nekajkrat rekli, tudi v teh dneh).

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>

Zdi se mi, da jo počasi izgubljam 

Ne misli zdaj na to... ne bit predalec v prihodnosti, bodi v sedanjosti. zdaj resuj... jutrisnji dan pa bo imel svojo lastno skrb.

 

Lahko pa da jo bos koncno nasla - in morda bos zraven nasla se sebe.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>...ne zdaj tu piercinga pa tv mešat zraven

ja pa ga mesham pac. Nekoc je bilo - je bilo nekoc - tako je pa zdaj.

Ziher vpliva.

vcassih pa se je to dogajal to lohk tko nemoteno, ker je se bolj bilo zakrito vse skupaj.

 

Zdaj pa lohk ucenec tozi uciteljico, ce ga grdo pogleda.

[Piko]

Mame o mamah tako ... se da kar dosti prebrati...

... mene zanima še tudi kaj o očetih. Kje pa je njihova odgovornost? No, ni treba odgovornost, recimo kakšna je njihova vloga v takih slučajih?

 

Uf, Muši me je spomnila ta to, da danes otroci dobivajo veliko več informacij od družbe preko televizije, okolja nasploh, kot je bilo to včeraj oz. 20 let nazaj.

 

Napišem še lastno izkušnjo. Ko je postal kontakt z nekom preveč moteč, boleč ali karkoli drugega, sem se mu izognil. Problem potem ni bil rešen, samo odklonjen. Včasih je bilo to dovolj. Ko pa sem ga hotel rešiti, sem moral spet v kontakt, v dialog, iskanje. Ne znam drugače.

 

Osamljena bi bila lahko v zelo podobni situaciji kot hčerka Pogumne. A ker smo unikati, edinstveni, verjamem, da je to bolj malo verjetno. Sam bi poskusil iskati pomoč pri psihologih. Kam se v naši podalpski deželici obrniti, pa žal ne vem. Psihologa si predstavljam kot strokovnega vodnika, ki pomaga, da sam opaziš ovire, v katere se venomer butaš, ovire ki ranijo, potolčejo, posekajo, ovire na poti rasti. Ne bodo s prstom kazali na njih, še manj da bi jih odstranjevali. Učili pa bodo, da razpoznaš te ovire, naučiš se ozavestiti učinke teh strečanj z ovirami in še kaj.

[Marsa]

Pomembno je tudi, kaksen je odnos do spolnosti v druzini, kaksna je TA vzgoja...

In odnos do svojega telesa....

V takih druzinah se najbrz cisto premalo pogovarjajo, o spolnosti pa najverjetneje sploh ne govorijo.

 

Lia, rekla si da se presneto motim, ce mislim, da se vidi - nisem rekla, da se vedno vidi, se pa velikokrat - torej menim, da se ne motim tako presneto.

Znano je, da velik teh otrok jeclja, nekateri celo zanemarijo higieno, velik otrok ima tik, velika vecina jih odraza to skozi risanje in podobno ustvarjanje!!! vse to so znaki - in so tudi se drugi.

ker pa je to relativno malo casa na udaru, se ni tolk govora o tem, torej tud ni tolk jasna se ta celotna slika.

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>

Mame o mamah tako ... se da kar dosti prebrati...

... mene zanima še tudi kaj o očetih. Kje pa je njihova odgovornost? No, ni treba odgovornost, recimo kakšna je njihova vloga v takih slučajih?

še nisem slišala za spolno zlorabljenega očeta, očima ali dedka..

Sprašujem se, kakšno vlogo imajo tudi očetje, ko je njihova hčerka spolno zlorabljena, ne pa, ko so zlorabili njih.

 

Napišem še lastno izkušnjo. Ko je postal kontakt z nekom preveč moteč, boleč ali karkoli drugega, sem se mu izognil. Problem potem ni bil rešen, samo odklonjen. Včasih je bilo to dovolj. Ko pa sem ga hotel rešiti, sem moral spet v kontakt, v dialog, iskanje. Ne znam drugače.

tako reagira večina moškega spola

Kako pa reagira večina žensk?

 

Osamljena bi bila lahko v zelo podobni situaciji kot hčerka Pogumne. A ker smo unikati, edinstveni, verjamem, da je to bolj malo verjetno. Sam bi poskusil iskati pomoč pri psihologih. Kam se v naši podalpski deželici obrniti, pa žal ne vem. Psihologa si predstavljam kot strokovnega vodnika, ki pomaga, da sam opaziš ovire, v katere se venomer butaš, ovire ki ranijo, potolčejo, posekajo, ovire na poti rasti. Ne bodo s prstom kazali na njih, še manj da bi jih odstranjevali. Učili pa bodo, da razpoznaš te ovire, naučiš se ozavestiti učinke teh strečanj z ovirami in še kaj.

ja pa da prosiš za milost od zgoraj, da ti da moč in znanje da preživiš

tega se je pa težko naučiti na hitro, ampak povem ti, da gre! Obenem se mi ne zdi nič narobe, iskati še kakšno zemeljsko pomoč.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>

tist o pomoči ki je na razpolago...kaj pa pomaga dvakrat na mesec stopit do psihologa in se vrnit v krog kjer se je dogajalo ...

res je tole... grozno, zacaran krog...

In ravno to je tud eden od dejavnikov, da nocejo otroci 'izdati' storilca...

recimo je rekel otrok, ko mu je rekla psihologinja, da mora 'prijavit' starsa, ki ga zlorablja: "ne morem, on je edino kar imam, pol sem sam".

No to je pa res strahotno... da mora otrok na racun da ima kje bit... prenasat kaj tko grozno mucnega...

Torej se zaveda, ce bo 'sprozil' tole, da... morda bo sel v dom, v neznano okolje (doma ga mucijo, a so vsaj 'njegova druzina'), strah ga je, kaj prinasa prihodnost v tem primeru... boji se izobcenosti....

Ja, to je v bistvu najhujsa plat tega... nikamor ne more pobegnit, brez da drasticno spreminja zadeve in sprozhi val dogodkov, ki jih v bistvu noce... ker je komaj potlacil, pozrl vse to...

 

[Mick]

Sodobna država, kot bi Slovenija naj bila in bi baje mi radi, da bi bila, bi morala omogočiti takoj po "utemeljenem sumu" zlorabe, ločitev "osumljenca, osumljencev" od žrtve in ostale družine ter mu prepovedati približevanje žrtvi (brez nadzora). Takšno odločitev bi moral urgentno sprejeti že vrh policije, odločitev pa bi bila podvržena kontroli tožilstva in končno še sodišča. In sicer v zelo kratkem roku, kak teden dni na primer. Seveda je potem blem, ker mora država omogočit prebivališče osumljencu", če nima kam, ker je šele pod sumom, ne more biti resnejših ukrepov, pretiranega kršenja človekovih pravic itd. Bi že našli al zgradili nekaj ala kak samski dom ali kaj podobnega......Prav tako bi morala zagotoviti normal lajf žrtvi in njeni družini, če bi odstranitev osumljenca povzročila socialno stisko. Ni enostavno, težko je to porihtat, ker povsod primanjkuje denarja, samo pomembnost problema in življenje žrtev - otrok zahteva najti rešitev, s tem se verjetno strinjamo vsi, tako da namen denarja v to sigurno ne bi bil deležen nobene kritike, četudi bi tudi nas dodatno stal kaj malega tolarjev. Če bi se potem sprožil kazenski postopek pred sodiščem, bi tak ukrep trajal do izdaje sodbe ali celo njene pravnomočnosti. Postopek se bi odvijal kot "ultra prednosten". Tako bi po moje naj bilo v sodobni državi kot bi naj bila Slovenija. Kot bi radi, da bi bila.

[Mick]

Aja, pa še nekaj, za politike. Sprejem ukrepov, ki bi to zagotavljali, bi zagotovo koristil politični struji, ki bi jih sprovedla, saj bi bili deležni vse podpore širše javnosti. Torej, poleg tega, da bi nekaj dobrega storili, bi pridobili naklonjenost javnosti, + točke. Torej se vprašam.......zakaj potem tega ne naredijo? Al se to dela šele, ko se bližajo volitve? :xx!:

 

Sem mal zabluzil še v druge vidike , jebi ga, problemi so za to, da se rešijo, ne Če bi sam bil vpliven politik, bi se zagotovo tega lotil, bemu........ne pa blebetal in bluzil samo o strožjem kaznovanju, kot da je to bistven blem, pih.......pa sploh ni!

[Marsa]

ja, seveda, sam ustvarit pogoje za to...

imet dovolj usposobljenih ljudi...

s tem se ne more kar vsakdo ukvarjat, ne more kar vsakdo obravnavat tega...

Pa se - kot smo ze prej rekli - eni otroci sploh ne bodo hotli tega... ker ne bodo hotli drugam, ce je se tko nepojmljivo....

 

In predno se vse 'dokaze' in vse... uh, skakljivo je tole... zato pa se tud tko polzevo premika...

 

je kdo bral Dave-a Peltzerja? (Otrok brez imena, Moz po imenu Dave pa se ena knjiga je, katere naslova se ta hip ne spomnim).

Njega je mama mucila zlo, ne spolno, pac pa se je prav izzivljala, amonijak mu dajala za pit pa taksno..., zabodla ga je z nozem in se je moral sam cajtat v kleti (otrok!!! :OO! itd., same strahote, ornk muchenje, fizicno in psihicno.. grozotno za brat, pretresljivo.

parkrat je imel moznost, da pove, celo na policiji je ze bil, pa nekak - ko bi blo treba dorect, pa ni... se je nekak ustrasil, kaj bo pol z njim...

No ampak pomembno x!x

Zdaj je tip totalen Car , ima tele delavnice, pise o tem, izobrazuje, skratka - nekaj je naredil s to svojo izkusnjo, svaka cast.

 

ali pa Louise Hay.

ki je prezivljala spolne zlorabe, pa ima najlepso energijo. uci odpuscanja. Torej - se DA.

 

svaka cast takim ljudem.

[Mick]

Pa saj nimamo 10% prebivalstva pedofilov, valjda, ne Glede na to kaj vse plačuje proračun, bi to mirno šlo skoz. Če bi sam mal razsipništvo državne uprave omejili bi blo dnarja dovolj še za kaj druzga......

 

Naj se sliši še tako kruto - kaj bodo otroci hoteli v primerih očitnega spolnega zlorabljanja ni pomembno oz. žal ali pa tudi ne - ne sme biti pomembno. Ker bi to lahko pomenilo nadaljevanje spolnih zlorab, to pa ne bi smeli dopustiti, ne?

 

Dovolj imamo zadost usposobljenih ljudi, za prihodnjost pa bi jih usposobili še bolj. Žrtev in družina najprej rabita splošno varnost, potem socialno varnost......potem pa še svetovalca. Vse ostalo že znajo in bi izvajali policija, tožilstvo, sodišče. Torej rabimo zlasti sredstva in ustrezno zakonodajo.

[Marsa]

ja, to je pac nacrt, ki je cist ok...

sam ni upostevanih dovolj dejavnikov... vmes se bi pojavile luknje...

slisi se kul, ampak po mojem -in tud ocitno- ni tko simple izvedljivo...

[Mick]

Ah, seveda ni simpl izvedljivo. Samo sodobne države so ga realizirale v veliko večji meri kot mi. Ni tu posebne filozofije, otroke je TREBA zaščititi po vseh moralnih, naravnih in kakršnihkoli že zakonitostih.....torej, just do it. To je individuilizirano primerljivo kot bi rekel, nujno rabim hrano, vodo, topli dom.......samo do tega ni prit simpl Kar se mora se mora, gre za prioritete, praktično nujnosti in zaščita otrok žrtev spolnih zlorab to zagotovo je.....najvišja prioriteta in nujnost.

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>vidva sta prevelika idealista....

 

..živet je treba tukaj in zdaj...in vsak ki se je srečal s tako ali drugačno zlorabo, ve da ni problem dejanje samo ampak stigma, ki jo človek nosi v sebi....

...še enkrat poudarjam, vsak od nas je zaznamovan z nečim in vsakemu se zdi njegova bolečina največja....

 

Treba je obraz obrniti zmeraj znova in znova proti soncu in sence bodo padale za nami

 

Itak. To o čemer sem govoril ni rešitev, je samo gašenje požara zaradi lažje obnove.

[Mick]

Sm povedu kaj sam menim, da bi blo treba nardit...... Mah ne gre za problem realizacije, po moje, očitno ni dovolj interesa..... Smo pač tud po tem še ena od "balkanskih" držav.....

[Mick]

Le izjemoma se s tem ukvarjam, sam mislim, da nimamo. Seveda imamo neke finte v okviru centrov za socialno delo ipd. služb, sam po mojem velik premal efektne. Al pa nimajo zadostnih pogojev za delo......Sicer pa vem, da to kar sm pisal ne pomeni rešitve zanje v celoti, sam zagotovi pa pogoje, da se z morebitnimi rešitvami sploh srečajo......Mogoč sem idealist, sam verjamem, da se to da, če je interes. Definitivno.

[Mateja]

<{POST_SNAPBACK}>ali pa Louise Hay.

ki je prezivljala spolne zlorabe, pa ima najlepso energijo. uci odpuscanja.

... L. Hay

[Mick]

Oj, Vrba, z man se pa ne meniš več? Bogca, gde sam to pogrešio?

[Osamljena]

<{POST_SNAPBACK}>

je kdo bral Dave-a Peltzerja? (Otrok brez imena, Moz po imenu Dave pa se ena knjiga je, katere naslova se ta hip ne spomnim).

 

Jaz sem brala to knjigo, ko sem bila stara 13 let. Ta knjiga se mi je zelo vtisnila v spomin.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Jaz sem brala to knjigo, ko sem bila stara 13 let. Ta knjiga se mi je zelo vtisnila v spomin.

- kako pa si naletela nanjo? Cisto slucajno? si vedela, kaksna je tematika?

(Dave peltzer, o tem je govora).

In kaj se ti je zdelo na koncu, ko si prebrala?

Najbrz si obcudovala njegovega duha.

Kot bos nekoc svojega.

 

Kako si?