Spolne zlorabe

[Marsa]

Skoda ker se Pogumna nic vec ne javi - me zanima, kaj se jim dogaja, glede na to, da smo ze mal 'delili' tole tule.

 

Kakorkoli ze - drz se tudi ti, Pogumna!

[skwo]

O primerjanju trpljenja

 

Smešno vendar sem kar morala dati tak naslov,ker mi je odzvanjalo po glavi nekaj stavkov ,besed pisanih na forumu.(mantis,bern,marsa).

Kako bi lahko merili trpljenje posameznika?nemogoče, pravim jaz.

 

Mantis,stara sem 34 let in od malih nog sem bila suženj spolnih,fizičnih in psihičnih zlorab in po vsem tem nisem sposobna sovražiti,besneti,hrepeneti po maščevanju.mogoče ne vidim smisla,ker sem na svoji koži skusila,videla,da ti ljudje prej ali slej odplačajo svoj dolg. Vprašam se ali sem kaj boljša od njih,če jim želim pohabo,smrt,trpljenje?ali bo to meni kaj pomagalo?se bom JAZ bolje počutila?bom potem našla sebe?bo potem duševne more konec?

Imam dragoceno prijateljico,ki naju je spoznal psihiater,ker ni vedel kaj bi v bistvu z obema. ni znal pomagati na področju spol.zlorabe in zelo ga cenim zato,ker si je upal to priznati in nama obema v bistvu omogočil,da sva si poiskali pomoč drugje.no ta prijateljica mi je rekla ob neki priliki:«veš,Duša..,občudujem te ,ker si tako pogumna,ker tebi je hujše kot meni.mene je zlorabil sosed,tebe pa oče.to je hujše…«vprašala sem jo ali so njeni občutki gnilosti,izgubljenosti,strahovi,iskanje smisla v življenju,njen oskrunjen spanec,njeni občutki,da se ji bo zmešalo….in še ostala občutja ,ki se dogajajo v duši zlorabljene osebe ,ali so kaj drugačni kot moji .ko se začnejo njej tresti roke ,se prav tako tresejo kot moje..ko se pogovarjava imava iste simptome in tako ne more nobena reči kaj je hujše.

Hočem povedati,da sem prepričana ,da nekdo,ki ima dilemo kaj obleči za na randi in če ni zadovoljen sam s seboj je prav tako nesrečen in je prav tako hudo zanj kot zame ,ko me popade napad panike pogojene s spomini.no enim je mal hecna primerjavaJsam povedati hočem,da je stiska in paničen napad enak.ob tem se ne počutimo dobro in le to šteje.

 

Glej,mantis,ko besniš nad pedofili in ostalimi nasilneži,sem se jaz zamislila pri sebi takole.če bi se jaz ukvarjala vsa ta leta z sovraštvom ,besnenjem,maščevanjem nad očetom,nad možem,bi pozabila nase in tako si ne bi dala možnosti za okrevanje.

pozabila bi nase.

tako pa sem si dala možnost,da sem si ustvarjala svoj pogled,svojo filozofijo in se začela iskati in zdaj si drznem tudi reči,da sem začela duhovno rasti.in vse to mi je prineslo zadovoljstvo,povrnilo vero v dobro.in začela sem čutiti.doživela sem ponovno rojstvo,ker če nisi spremljala moje pisanje od začetka,ti sedaj povem,da sem bila čustveno mrtva.nisem čutila žalosti,veselja….kot robot.povezano z odklopom,ker je bilo takrat prehudo in se je duša odklopila do svojega 30 leta.podobno je doživel odklop moj mali indijanec ,ko je bil priča grožnji z nožem meni od moža.zdaj delava na tem ,da se bo hitreje opomogel kot sem se jaz.

 

Sem pa mama dveh indijancev(10 in 12 let sta stara)in kot mama vem kaj si mislila povedati s tistim ,ko si izvala berna in marso.pa mislim,da imata prav ,ko nista razlagala kaj bi storila onadva ,če bi se to zgodilo njunim otrokom. Prepričana sem,da je malo procentov verjetnosti,da bi se takrat držala napisanega sedaj.lahko si hipotetično ustvariš situacijo in podaš svoje mnenje,samo ko si dejansko vpleten v tako situacijo ,stvari drugače zvenijo in odreagiraš drugače.

Ne mlatim prazne slame,ker kot sem ti omenila sem mama dveh indijancev,ki pa sta lahko izpostavljena zlorabi.kako se boriti proti sistemu v katerem živimo?kako uskladiti otrokova pričakovanja,ga zaščititi?nemogoče. sama sem veliko predelala na tem. otrokoma sem povedala o možnosti zlorabe in tudi kaj se je meni zgodilo . tudi to,da ju jaz ne morem zaščititi,da se njima to ne bo zgodilo samo želim jima dati to,da vesta,da je pot naprej in da povesta,če se zgodi. edino orožje je ,da poveš,razgališ nasilneža in jima dajem vedeti,da sem jaz kot preživela žrtev zlorabe povsem normalna oseba,se sposobna boriti za svoj prav,se nasmejati,biti srečna. da ,če si zlorabljen ni konec življenja ampak pač začetek nečesa drugega.

Dajem jima samo svojo iskrenost,dajem jima možnost,da si že sedaj črtata svoje meje,dajem jima možnost da rečeta NE in spoštujem ta ne in hkrati si nakopljem obsojanja kako slaba mati sem,npr.če otrok noče jesti,jaz pa upoštevam to in vržem hrano stran.«greh je metati hrano stran«-sem poslušala-samo v sebi sem rekla:«greh je ugonabljati otrokovo voljo,ne zaupati mu.«

Vsak ima svoj prav.in tudi jaz sem samo laik.imam le polno duševnih in nekaj telesnih brazgotin.vsaka ima svojo zgodbo in to želim dati ven,razgaliti brazgotine,ker se spomnim kako je meni bilo 20 let,ko nisem sploh vedela,da se je tako zgodilo še komu.da nisem bila jaz tista ,ki je bila zmešana ,nenormalna,da se to dogaja in da se da pomagati in normalno živeti.

[skwo]

Pot naprej

--------------

naj citiram mantis:« Zato se s obcutkov zrtve ne mores obcutit, ampak vidis samo pot naprej.«

 

Mantis prehodila sem velik del poti okrevanja in SEM preživela žrtev in VIDIM pot samo naprej.

Saj o tvojem besnenju vse samo dobro,samo naj te ne ohromi in ne zaslepi.je pa tako besnenje tudi stopnja okrevanja.to je čisto v skladu z okrevanjem.enkrat se boš smejala temu

In hvalabogu za izbruh tvoje agresije in nerazumevanje,netolerantnosti do nasilnežev,ker v meni vzbuja toliko pisanja ,ki očitno mora ven.pa ne z namenom ,da bi koga učila ampak se zavedam ,da je namen le en,da pucam svoj« pisker z vampi«-to je prispodoba od klinarjeve,ki ima prekleto prav:o))

Ko sem bila stara 8 let me je oče podnevi stolkel,da sem imela modrice,ponoči pa me je božal in sexal z menoj.vse v enem dnevu.in kaj naj rečem sedaj na to?da je prasec,da ni vreden da živi,da je pošast?ne ,ne morem reči nič od tega,ker nimam mnenja o njem razen ,da se mi smili v dno duše,da je počel kaj takega.

In če pomislim na tiste trenutke ,ko sem bila droben ,prestrašen deklič…,kaj pa naj bi naredila takrat,da bi se ubranila?saj tudi povedati nisem mogla.in iz tega sklepam ,da pač tako je ,tako se zgodi in zato ti ne preostane drugega kot da gledaš samo naprej.

Moj oče je tudi mene pred dvemi leti prosil odpuščanja in kaj sem storila?rekla sem mu ,da jaz sem mu odpustila in po tistem se vedno ni našel miru v sebi.razložila sem mu naj si odpusti sam in predela svoje poti kot ve in zna.tu mu ne morem pomagati jaz.in slišiva se občasno vidiva samo jaz mu lahko pogledam v oči.on meni ne.

 

Seveda ne moremo teh stvari posploševati in gledati le z enega zornega kota.tako lahko si pomagamo,če je stvar že mimo.če se zloraba dogaja v sedanjiku,je zelo pogumno dejanje,da to prekinemo in seveda prijavimo storilca in odmaknemo žrtev.prijave za nazaj pa imajo smisel le če je možnost,da se dejanje ponovi pri drugih osebah in s tem rešimo nekoga,ki bi bil lahko žrtev.v mojem primeru ni imelo smisla prijavljati očeta,ker je minilo dve desetletji,da sem sploh spregovorila o tem.in veliko od tega je imelo vpliv mojemu molku strah ,da ko bo mama to zvedela, bo imela srčni napad in bo umrla.seveda je preživela in zdaj tudi prebolela in prišel je tudi trenutek,ko sem bila sposobna reči mami,ko se je s svojim besnenjem dajala ona v vlogo žrtve,da sem ji rekla samo tako:«mami,mene je oče zlorabil,ne tebe in če se ima kdo pravico jeziti ,sem to jaz.če ima kdo razlog umirati zaradi tega ,sem to jaz.ne meči se v ospredje ,če mi hočeš pomagati.osredotoči se na mene in me vzpodbujaj ter ne zahtevaj določenih stvari od mene ,ker zdaj lahko razumeš zakaj jih še ne zmorem in da pač rabim čas,da kaj spremenim.le tako mi lahko pomagaš.«tudi te besede je preživela in sva prijateljice,ki sva dodelale veliko stvari.

Joj,draga mantis toliko razlogov imam v svojem življenju,da lahko rečem,da je več vredno gledati naprej kot nazaj.potrjenih razlogov.tudi ti boš nekoč sposobna tako,boš videla.do tedaj pa le piši svoje besnenje,da ga izpišeš.enkrat ti bo naredil klik in takrat boš vedela o čem sem sedaj pisala.

 

Mantis naj ti povem in vsem ostalim,da tale vsebina ni toleranca do storilcev zlorab,ni razumevanje njihovega početja ,je le spoznanje,da je božji načrt tako zasnovan,da so akterji dobri in slabi in takim početjem ne moremo narediti konca.veliko več mi pomeni ukvarjanje,pomoč žrtvi,osredotočanje na njo in seveda edino koristno orožje proti storilcem ,je razgaljenje,razkritje,ker potem ga že drugi mlini potegnejo v obravnavo in najvišje sodišče je njihova lastna vest,ki se prej ali slej zagovarja pred samim seboj.to je najtežji del.

[skwo]

odpuščanju

 

tule bom kratka:o)

saj kot sem že enkrat pisala o tem,da sem z bernovo pomočjo dojela,da v bistvu ni kaj odpustiti.seveda nas zlorabljene zelo močno dajejo občutki krivde in ko se jo hočemo rešiti ,si pomagamo na tak način,da se ukvarjamo z odpuščanjem.tudi to mora biti,ker šele potem pogruntamo smisel nesmisla odpuščanja.

[skwo]

O bližini storilca

Osamljena je dejala:»Včasih razmišljam, da če mi je bilo pač usojeno, da sem bila zlorabljena, da bi se mi to zgodilo iz strani nekega neznanca, ki ga potem nikoli več ne bi videla, kot pa, da me je zlorabljal brat. Mislim, da bi lažje prebolela, ker ga ne bi gledala vsak dan.«

Jaz pa ti povem da ti ne bi bilo nič lažje,ker posledice so zelo podobne.gre se le zato,da ti je nekdo vdrl,podrl tvoje meje in s tem strl osebnost in povzročil zmedo v tvoji duši.zdaj naj bi pošlihtala svojo dušico,da bi lahko mirno živela,da te ne bi bilo strah,da bi se lahko prepuščala užitkom v življenju,da bi živela.

Saj taki storilci se ti zažro v možgane in ni nujno da jih videvaš pa ti delajo probleme.glej jaz svojega očeta sem po 14 em letu zelo malokdaj videla.od tega leta sem ga občasno videvala tako enkrat na leto ali na dve leti pa me je zloraba kar najedala in gnala v nadaljne neumnosti.med drugim v to,da sem se poročila z podaljšano roko očeta in mame.zakaj?zato ker sem zlorabo hotela in sem jo zavestno pozabila.zbežala sem v zakon in rodila otroka češ da bom potem zaživela ,pozabila….in tako neodgovorno spravila na svet dva otroka,ki sta kar nekaj let trpela v grožnjah,v nemoči matere,bila priča poniževanju njune mame in izgubila zaupanje vanjo.

Ti si na dobri poti saj boš nekoč lahko dobra mama,ki si bo izbrala partnerja z zdravo glavo in še v prednosti boš,ker te bodo določene stvari,ki si jih doživela pri zlorabi,spomnile na slabosti potencialnega nasilneza in tako ga boš lahko že prej zapustila.ne bo ti treba ponavljati lekcij,ker si si dala možnost že s tem ,da si v teh letih to povedala ,razgalila in začela si delati na sebi.verjemi mi,da ko jaz rečem,da si pogumna in greš naprej,da vem točno o čem govorim.zavedam se te teže,ko spregovoriš.vem koliko energije daš v to,ko nekateri mislijo,da to ni problem,da se nimaš česa bat,da samo usta odpreš in aktiviraš glas.spregovoriti o zlorabi je priznati sebi,da se ti je to zgodilo in to je zame začetek okrevanja,ker tako si sprejel dejstvo,da se ti je to zgodilo in veš kje začeti delati naprej.seveda pa lahko občepiš in trpiš.ker trpiš v vsakem primeru.ali samo trpiš ali pa trpiš in ob enem delaš na sebi.moč bolečine je ista.zato nimaš kaj zgubiti,če se z rano pobereš in najprej sicer odplaziš naprej in na tej poti naletiš na pomoč v taki ali drugačni obliki in ti pomagajo oskrbeti rane in potem odšepaš naprej in tako se nekoč še opotekaš potem pa napoči čas,ko med tvojo potjo rana okreva in ti si močnejša in nato ozdraviš in hodiš pokončno in uživaš v naravi(kot je bilo meni podarjeno pred kratkim,spoznati moč gore in čutiti te mogočnosti narave-moj bog kaj takega še nisem doživela).tako nekako jaz vidim svojo pot okrevanja.sicer sem imela trenutke ko sem občepela v jarku in se objokovalaJ)pa so me marsa ,klinarjeva,bern,tyazi in še ostali pobirali iz jarka in to ne z božanjem.zdaj se nasmejem temu,na glasJ)ampak tako je bilo.vsi rabimo čas da dojamemo in prebavimo,predelamo.tudi ti boš.verjemi mi.ja to bi želela,da začutiš,da je v redu ,če ne pozabiš ter da kmalu spoznaš,da ne rabiš odpustiti,ker ni kaj ,da bi odpustila.edino kar ga zajebeš,(če sem mal prostaška)je tako,da živiš zadovoljno življenje.samo tako ne bo on zmagovalec.če pa misliš,da bi ti prijava in sankcije nad njim to prinesle, stori to samo prej stopi v kontakt z dekleti na ženski svetovalnici.ta dekleta so res zlata vredne.tudi meni so pomagale in mi še pomagajo.

Veš pomagati ti ne more le en človek.obrneš se na več strani in vzameš ponujeno in sicer tisto kar ti pomaga.

Jaz ko pišem zdaj te poste imam občutek,da v bistvu pišem stvari,ki so mi jih dragoceni prijatelji dali in zato nikoli ne morem dovolj močno opisati mojo hvaležnost vsem.

Dekle zmagovalka boš,verjemi miJ

[skwo]

Smisel mojega pisanja na forumu

coccinelle praviš:« Bistvo je, da je žrtev v sebi sposobna pretrgati vezi, ki jo vežejo na storilca... in zato mu mora biti sposobna odpustiti... pa to ne pomeni, da mora to storiti javno, pred vsemi, ampak v svojem srcu. Ampak do tu je dolga in trnova pot, ki vodi skozi različne faze... zanikanje, jeza, želja po maščevanju, samopomilovanje... morda ne nujno v tem vrstnem redu.«

 

praviš,da to veš iz prve roke.želela bi te slišati naprej ali si dojela nesmisel odpuščanja.

To kar si napisala je vse res in glede na moje pisanje prej,če si sledila ,bi rada slišala še koga ali je odpuščanje konec poti,ki da pečat koncu zlorabi,ki da tisti pečat,ko lahko spise o tožbi pospravimo v predal arhiva pod rešene primere.

Rada bi vas,ki ste preživele zlorabo vzpodbudila,da bi več pisale o svojih občutjih,da bi lahko žrtve za nami imele vpogled v stvari,ki so za njih še nedosegljive.želim si,da bi na tem forumu bilo več opisovanja svojih čustev,svojega videnja,reševanja iz peklenskega brezna bolečin.želim si ,da bi zgodbe zaživele in bile povedane na glas.želim si da bi na tak način uspele popustiti spone odvisnosti od storilcev in se pretrgale niti,ki so nas vezale na njih.vseskozi, ko pišem se zavedam,da ne morem nikogar rešiti.lahko sem le tu,da povem kaj se dogaja v moji duši in kaj se je dogajalo in sem vesela ko zasledim kak stavek,ki pove nekaj o osebi sami,konkreten opis čutenja stanja v katerem je.

To jemljem kot vzajemno pomoč.

Hvala ker siJ)

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

tole si želim pokomentirati:

«Gremo nazaj na spolne zlorabe: poznam eno zensko, ki jo moz spolno zlorablja. Ce ne da, si jo pac vzame. Ce ni po njegovem, ji je sposben kaj naredit. Telesne bolecine in ponizanja 20 let, porušena osebna podoba.«

.

To sem prestajala sicer le 12 let in se upam trditi,da ni res ,da ženska nima izhoda.samo ni še čas za njo,ni dojela,počuti se varna v tem odnosu,ker točno ve kako mora odreagirati,ker ve kaj se bo dogajalo.

jaz sem v enem trenutku dojela naslednje:

Karkoli naredim pri njem je narobe,ponižuje me ,pljuva po meni,obračunava na tak in drugačen način…,karkoli naredim je rezultat isti.on tolče po meni.tisoč vlog pa nobena ni prava.kaj izgubim.če grem stran od njega in ne ozirajoč se na druge,ki ne vedo,kakšen zmaj je lahko ta človek,ki je v očeh drugih ljubeč oče,potrpežljiv mož…ne glede na otroke,ki jih je bilo strah kot mene ali še bolj ,ko se je mali sin uprl v tistem trenutku,da ne gre z menoj,ko sem spakirala.saj je potem šel in ure pogovora so rešile marsikaj in še rešujejo.je pa res ,da me ni zasovražil in ko sem se s fantoma pogovarjala ,sem jima tudi povedala,da imata me vso pravico sovražiti in lahko se jezita name,če bosta to čutila,ker jih razumem in taki pogovori so zaenkrat spletli kar lep odnos in nista me zasovražila.res pa je da pač potrebujeta čas,da dojameta vse to.

ne glede na vse sem si dejala:«ubije me lahko,ko mu moj način hoje po stanovanju nekega dne ne bo več všeč.ubije me lahko v stanovanju,ko sem pri njemu.zakaj bi se bala oditi,ko pa me lahko ubije v vsakem primeru.če grem imam samo procent več možnosti,da zaživim.če ostanem imam nič procentov.bistvo je očem skrito.ljudje so vedno govorili stvari in ogovarjali,obsojali,sodili.ampak oni ne vedo bistva in kaj mi bo njihovo odobravanje ali sem naredila prav ali ne.?kaj mi bo?ali je sploh kaj pomembno ,odvisno od njih?«

In sem šla.bile so muke in še zdaj ne vem kako sem zmogla prestopiti prag v svobodo.res pa je da sem zaupala,slepo zaupala ljudem okoli sebe ,ki so mi pomagali .tako psihično kot fizično.

Tule mi odzvanjajo besede ,ki mi jih je rekel bern ob priliki.tako sem bila na robu ,da sem zaupala besedam.in hvalabogu da sem ,ker to mi je rešilo kar nekaj muk in življenja.

V bistvu hočem povedati,da še tako iz nemogoče situacije je mogoče zlesti,ker itak rezultat je isti.vsi enkrat umremo.

Minljivost je ena izmed stvari,ki mi pomaga sedaj.kot sem jaz minljiva so tudi problemi.in zato je lažje in lepše živeti.

Zelo se mi je uleglo v dušo pisanje don juana o odgovornosti in sicer pravi,da on ne pozna dvomov in obžalovanja.pozna le odgovornost,ker ima ob sebi prijateljico Smrt in le ona bo odločila kdaj napoči njegov čas za odhod s sveta.in če se on odloči,da gre z njim(tem pisateljem)v puščavo in mora zaradi tega umreti bo pač umrl.če se zavedamo svoje minljivosti res ne potrebujemo obžalovanja in dvomov,ker kar storimo je prav le odgovornost je na naših plečih.

Tule bi rada povedala ,da sem spoznala,da sem odgovorna samo jaz za svojo kvaliteto življenja.

Zato ne objokujem več »izgubljenih«let,ker sem dojela,da živim le sedaj ta trenutek.jutri bo lahko že drugače.zato izberem raje ljubezen kot sovraštvo in tudi svojega moža blagoslovim.ljubezen še hudiča stre-pravijo:o)

[skwo]

Ni tako daleč nazaj ko sem pisala na forumu v tem slogu:

 

»nekaj časa je minilo jaz pa ujeta v času in se poistovetim s Kosovel-ovo pesmijo Labodja pesem:

Tiho je sklonil svoj beli vrat

v loku nad vodo

v vodi grmovje,stolp in grad,

zaprl je oko.

 

In sredi jezera ni mogel utoniti

to je bil strašen ukaz:

ŽIVETI,TRPETI,STRMETI v pozabi

svoj obraz.

 

V bolesti,ki ne mine nikoli,nikoli,

in ko v zrcalo vodo

vase strmeti in živeti proti svoji volji,z bolestjo sredi srca. »

 

kaj naj rečem na to sedaj?dekleta samo obupati ne!

 

Tule je krizno stanje izpovedano v pesmi,ki je vrela iz mene:

 

Upati pomeni živeti. Je čar življenja v upanju?

Stremeti ,hrepeneti,želeti….

V upanju tudi umreti.

 

To upanje me hromi,

Obraz pod železno masko

Sonca si želi

Vonja trave,pesmi ptic,žuborenja te narave,

Kjer opoja pijejo moči.

Kdaj konec bo okov?

Je usoda ta ,ki pač tega mi ne da?

Kam skopati rov,

Da up ta obrodi sadov?

 

In potem vse tiho je bilo….

Še upanje se je skrilo….

 

 

 

včasih otopela duša

črna duša,brez duha,

spoznala fanta dobrega,

oja

 

 

bil je macho pravi

vsaka celica telesa

mojega

se je počutila varnega.

moj varuh,

oja.

 

 

 

zloraba zlorabe

in varuh je moj krvnik.

kje je bil ta kratek stik?

 

 

moč,čar,nikomur ni mar

vsak objem,

močneje zategne vrv.

duša nemo kriči

pomoči ni

v temni duši

šibek soj ugašajoče sveče

-upanje

le upanje

do svete sreče

[Ksenia]

Skwo

[Bern]

«mami,mene je oče zlorabil,ne tebe in če se ima kdo pravico jeziti ,sem to jaz.če ima kdo razlog umirati zaradi tega ,sem to jaz.ne meči se v ospredje ,če mi hočeš pomagati.osredotoči se na mene in me vzpodbujaj ter ne zahtevaj določenih stvari od mene ,ker zdaj lahko razumeš zakaj jih še ne zmorem in da pač rabim čas,da kaj spremenim.le tako mi lahko pomagaš.«

Bistvo v nekaj preprostih stavkih. Za sapo zajet.

 

[Marsa]

Wow Skwo!!! :palec:

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>in kaj naj rečem sedaj na to?da je prasec,da ni vreden da živi,da je pošast?ne ,ne morem reči nič od tega,ker nimam mnenja o njem razen ,da se mi smili v dno duše,da je počel kaj takega.

 

*nobene zelje po mascevanju, da 'bo dobil svoje' itd.

Dbest!

 

Ko bi vsaj vse punce uspele do tega prit. Ne sam tle, tko na splosno. Sam ne bodo.

To pa ne bodo tud zato, ker jim bodo rekli - prijavi ga prasca, zjebaj ga prasca, unici ga, naj se cvre...

 

In TUD zato je punca pol razdvojena.

Ker zdaj ma pa slabo vest zato, ker kao je prevec prijazna z njim. Slabo vest ima do drugih!!! Ki bi linch... kaksen absurd.

 

Saj je se skwo tule na to nakazala (ker se je 'opravicila' - nam - ker ima odpuscanje... rekla je nekaj v smislu - ne mislit da ga zagovarjam al nekaj tacga - in to kaze na to, da misli, da je ne bomo razumeli. In zakaj tko misli? Ocitno zato, ker nimamo dovolj razumevanja).

 

In to je njen oce.

In to je osamljenin brat.

in to je morda tvoj prijatelj.

 

**********

 

Bom dala pa se en banalen primer:

 

Nekdo pride in te obtozi da si mu ti nekaj ukradel.

Aha??? Ti bi hotel, da 'razsodnik' onemu kar takoj, na prvo besedo verjame?

ker je pac bil prvi in je razsodnik pac pol zato absolutno sprejel njegovo resnico?

Se dobr da ni tko!!!

 

Zato pa jaz poslusam oz. sprejemam zgodbe 'do pol'... eno polovico placa za ustvarit si mnenje MORAM zmeraj pustiti se za drugo stran.

 

Ko pa se nekomu zatakne kost in se zacne dushit, mu pa ne dam pobozhka ali aspirina, pac pa ga krepko butnem po hrbtu.

[Mateja]

skwo

 

[mushi]

http://www.vecer.si/Vecer2003/default.asp?...005071302735805

včasih pa kter prasec vsaj delno dobi kar si zasluž.

[mdemsarm]

Ja, Skwo! Vidiš tegale tvojga spoznanja tud z doktoratom ne dosežeš in Hvala za tole obsežno pisanje. Ane, pa še seb s tem pomagaš, a ni to zanimiv!

[Pika Pikica]

<{POST_SNAPBACK}>http://www.vecer.si/Vecer2003/default.asp?...005071302735805

včasih pa kter prasec vsaj delno dobi kar si zasluž.

 

Ma, to ni niti delno...a mislš, da mu bo kej hudga? Sploh pa ni zadost, ker je načrtno to naredu...še povedal je prej, da bo to naredu!!!! Res, naše sodstvo je tok bedno....sej ni čudn, kaj vse se dogaja....sej sploh ni panike...če ti kdo ni všeč, ga šicneš, pa dobiš ene tri leta kazni....se lepo obnašaš in si čez dobro leto znui...kaj je eno leto življenja, če se pa cepca za vekomaj znebiš? Pol greš pa preprosto k spovedi, pa ti dajo tm odvezo. Super. Kok fajn časi. Grem kr seznam ljudi za odstrel delat!

 

Skwo....ful si močna.... ne morm verjet, česa vsega si sposobna....svaka ti čast!!!!!

[Klinar]

Yeeeeeeeeeeeeeeesss ! Hvala vsem, ki ste pomagali, vsem iz NAŠE JATE še posebno . Ja, saj vem, ostra, sitna, včas kar mal nesramna, ja nooooo.

 

hahahahahahaha !!!

Važno je, da si vedela, da nisi sama in ZDAJ VEŠ, DA NISI IN NIKOLI VEČ NE BOŠ !!!

http://www.angelhugs.org/p24.jpg

[skwo]

Mushi praviš:«včasih pa kter prasec vsaj delno dobi kar si zasluž. »vsak,čisto vsak dobi prav v celoti vse kar si zasluži.dobro poplačano z dobrim,slabo pač s slabim.saj veš tisti pregovor«za vsakega palica raste.za ene raste malo dlje, je pa bolj debela.«

Tudi jaz sem imela kdaj v sebi ta besnenja in včasih sem ob kaki priliki tudi butnila kako kletvico,izrekla prekletstvo,si dala duška,kaj vse bi storila s storilcem ali očetom.moram reči,da obnašala sem se kot sikajoče besnilo,vendar to nisem bila jaz.govorila sem besede,ki jih nisem čutila.

[skwo]

Marsa ,ko si dejala« Saj je se skwo tule na to nakazala (ker se je 'opravicila' - nam - ker ima odpuscanje... rekla je nekaj v smislu - ne mislit da ga zagovarjam al nekaj tacga - in to kaze na to, da misli, da je ne bomo razumeli. In zakaj tko misli? Ocitno zato, ker nimamo dovolj razumevanja).«

Prav si napisala,razumela.hja,ker že kot otrok sem mislila,da sem zmešana,nenormalna.ko je mati besnela,sem spet dobila ta občutek.zakaj?ker moja mama je bila pač neko merilo za normalnost.jaz njenega merila nisem nikoli dosegla,njenega zadovoljstva z menoj,zato sem pač dobila dodatno podprt občutek ničvrednosti.ko sem začela govoriti o zlorabi,so se pojavila zopet le besnenja.jaz pa ga nisem čutila.prej bi rekla,da sem bila žalostna ali nesrečna,prestrašena,zmedena.ne pa jezna in besna.

In ko dobiš toliko sporočil iz zunanjosti zavite v bes,zgrožanje potem res dobiš občutek,da je s tabo nekaj narobe.saj se je to tebi zgodilo in drugi,ki niso bili fizično vpleteni v to ,ti drugi pa besnijo,maščujejo,sovražijo.

Ja zato sem poudarila tako,ker sem OČITNO se pod vplivom družbe v tej smeri,da če norec govori se mu smejejo in da če normalen človek isto pove,bo to modrost,ki nekaj velja.

No v tem smislu,da ni važno »KAJ se govori ampak KDO to govori.

In ker bi želela,da me žrtve razumejo in da mi verjamejo v tej meri,da jim bi bilo lažje,da bi čimprej splavale na površje,da bi čim manj trpele…,samo v tej veri,ker želim ,da me začutijo kot prisebno osebo.

Kaj si drugi mislijo o meni me ne skrbi,ker svojo takoimenovano norost,posebnost pač zdaj obračam sebi v prid,ker sem se začutila,da sem osebnost kakršna sem in se v taki koži dobro počutim.tiste etikete,ki jih drugi dajejo moji osebnosti pa me ne bolijo in ne spreobrnejo več,ker je bilo dosti igranja.

Če si tisto kar si in v očeh ostalih svojeglav,čuden,mal nor,čist zmešan,odštrikan…,sem pač to.kdo pa lahko reče ,da ima on ,samo on prav?bodimo fer in pustimo vsakemu svoj prav.meni je to uspelo,ker sem se začela počutiti kot celota.to so le začetki.zato ne potrebujem mnenja drugih ljudi.mnenja v tem smislu,da bi morala paziti kaj rečem in bi se pokoravala cenzuram in ostalim rečem.začenjam tako živeti,če mi bo to uspelo obdržati pa ne vem:o)bom povedala.

[skwo]

Praviš,marsa:«Ko bi vsaj vse punce uspele do tega prit. Ne sam tle, tko na splosno. Sam ne bodo.«

Seveda ne saj vsi ne zmoremo vse in v bistvu se v tem obdobju niti ne sprašujem ali je tako moje razmišljanje,čutenje v redu,pravilno,narobe,zblojeno…prišla sem do takega stanja,ko sem začutila v sebi osebo ali če lahko rečem,da sem pripeljala malo deklico domov in zdaj uživava domačnost.

Niti ne vem čemu bi mi lahko ploskali saj niti ne občutim nekega zmagoslavja.čutim le zadovoljstvo,sproščenost in kot da sem začela živeti.

Počutim se kot pod triglavom:o)

Naj vam opišem tole.nikoli nisem hodila v hribe.želela sem si.sanjarila o tem.

Popoldne se oglasi pri meni prijatelj in med pogovorom omeni,da je mislil iti s prijateljem na triglav,zdaj pa ta prijatelj ne more.navržem v šali:«hej,grem pa jaz s teboj,da ti ne bo dolgčas«pravi on,da zakaj pa ne in se začne resno pogovarjati o tem kaj moram vzeti s seboj.

Malo resneje ga pogledam in mu povem,da mam strah pred višino, da zares ne morem iti in da sem se šalila.ko me tiho gleda,se v meni nekaj premakne.ali ni vseeno kje umreš?(ja to so moje skrajnost,ki so vsakdan)in pravim mu, greva pa zares na triglav in sicer do kjer pridem pač pridem.nasmejeva se in organizirava in tako sem en večer pred odhodom si kupila hribovski nahrbtnik in pohodniške čevlje.

Nisem imela začrtanega cilja ali da bi šla gor zato ,da bom osvojila vrh gore.bilo je le otroško veselje,pričakovanje neznanega in dva razposajena »gornika«sva se napotila v hrib.ni bilo težko hoditi.kako bi bilo težko,ko pa te sile kar vlečejo naprej.sploh se mi ni zdelo,da sem tako visoko in vedno višje.bolj sva se vzpenjala ,bolj je naraščala v meni energija zadovoljstva.slike narave so bile tako kristalno jasne.zoom mojega pogleda je bil na maximum in več.kot bi se levila.težak nahrbtnik,ki sem ga stokajoče v dolini opasala na rame ,je izgubil težo.tako se je prilegel k mojemu telesu,da sva bila eno.bil je brez teže.pri vodnikovi koči mi prijatelj pokaže rjavo kockico med skalami pod vrhom mogočnega triglava.«tam greva pa sedaj«pravi.in prišla sva do planike in se najedla .hotela sem naprej.na vrh.a se vedno ne trdno odločena,ker

mi je odzvanjalo v ušesi in v možganih glasovi,prepričanja ljudi,ki so me pred tem odhodom dali vedeti,da sem nora,da to ni sprehod,da nimam kondicije,da se mi je življenje zamerlo….

Rekla sem si«dokler bom zmogla,grem«se nasmejeva in se odpraviva.pod vrhom malega triglava sem se ozrla po dolini in takrat mi je srce ponorelo,telo se spremenilo v tresočo šibo pa želodec mi hotel uiti v dolino:o)nasmejala sem se in rekla prijatelju«pojdi naprej,jaz ne morem vec.ni panike.«no sem v družbi sestopajočega nizozemca odplazila h koči.sem pa se prvič v življenju z nekom pogovarjala po anglešk pa sploh nism mela pojma ,da znam kaj govoriti,midva sva se pa kar nekaj pomenila na poti dol.zabavno.

Potem pa sem gledala premikajoče pikice po grebenu triglavskega vrha.pogledovala sem,strmela in kot šibajoč vlak so se mi vrtela spoznanja.

Osvojila sem svoj vrh gore,začutila sem ponos,zadovoljstvo,mirnost,predanost,utečenost,domačnost…toliko čustev….v tej goloti kamna,se tam pa tam pojavijo krpice zelenja in drobni cvetovi razblinijo vedenje,da je kamen mrtev.vsepovsod je življenje.tudi v meni je.

Veliko bi še lahko pisala o teh spoznanjih pod vrhom,veliko…tam sem začutila,da ni smisel osvojitev vrha ampak pot po kateri hodiš in ljudje,ki jih srečuješ.

Še to zapišem o sestopu.ko sva se vračala ni bilo problema in niz spoznanj je dobival nove razsežnosti…na eni točki ob steni sem ob pogledu v prepad pomislila«o groza,tu sem šla gor?ojoj kako bom šla naprej?«malo dihanja in sem se odločila,da ne gledam več v dolino ampak le v skalo in je šlo naprej.no to bi lahko opisali kot beg ali odvračanje pogleda od problema,jaz pa gledam kot izbiro.izbrala sem si sistem ,ki mi je pomagal,da sem šla naprej.zato zakaj bi se ozirala na etiketiranje družbe,na njihove oznake stanj?jaz imam v sebi gonilo,ki me žene lahko naprej ali ohromi.ja,teorija izbire.tako mi je postalo jasno,da si resnično sami izbiramo stanja v kakšnem smo.

[skwo]

Mdemsarm pa me poboža s temi besedami«Ja, Skwo! Vidiš tegale tvojga spoznanja tud z doktoratom ne dosežeš in Hvala za tole obsežno pisanje. Ane, pa še seb s tem pomagaš, a ni to zanimiv!«

Ja ,to je dvosmerna cesta.vse tole moje pisanje je sprožila kaka beseda in tisto sproženo je sekalo iz podzavesti.ko sem te stvari pisala niti razmišljala nisem,samo pisala in zato želim dati vam vzpodpude,da ni to grdo in greh…,pisati o tem.da pri vsakem takem pisanju se lahko zgodi en klik in tak klik,ki ti naredi sam v tebi ,je veliko vreden.to je tektonski premik.jaz sem jih kar nekaj čutila in zdaj ko se kar brez razloga začnem tresti ,si pravim«ha ,popotresni sunki.kmalu se bo umirilo:o)«

Naj ob tej priliki tebe vprašam kako si čutila moje pisanje in ali si našla kje kako podobnost in ali si kaj začutila ob tem ali se ti kaj utrnilo,premaknilo?karkoli..,tudi ,če ni bilo nič.

Nočem siliti vate in nisi mi dolžna odgovoriti javno.če pa ali ko boš začutila v sebi to moč,da boš na glas povedala o tem,bom jaz tako ploskala,ker to bo preboj prve klase:o))

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>...

Še to zapišem o sestopu.ko sva se vračala ni bilo problema in niz spoznanj je dobival nove razsežnosti…na eni točki ob steni sem ob pogledu v prepad pomislila«o groza,tu sem šla gor?ojoj kako bom šla naprej?«malo dihanja in sem se odločila,da ne gledam več v dolino ampak le v skalo in je šlo naprej.no to bi lahko opisali kot beg ali odvračanje pogleda od problema,jaz pa gledam kot izbiro.izbrala sem si sistem ,ki mi je pomagal,da sem šla naprej.zato zakaj bi se ozirala na etiketiranje družbe,na njihove oznake stanj?jaz imam v sebi gonilo,ki me žene lahko naprej ali ohromi.ja,teorija izbire.tako mi je postalo jasno,da si resnično sami izbiramo stanja v kakšnem smo.

 

v bistvu bi lohk pod vse tole tovje sam palce nastepala, cestitala v vseh moznih superlativih, vse... sam bi odvzela teb zgodbo, videt bi blo, kot da se nisem poglobila in da zviska nekaj kao... talam nekaj, mal clo pokroviteljsko.

lepa beseda je namrec dobrodosla, vseen je pa samo beseda.

 

ZELO vsec mi je, da si omenila tud sestop.

In S TEM v bistvu kazes, da si res ozdravljena.

Nisi ponosno in zmagoslavno osvojila sam vrha, pac pa si brez strahu zrla v globine, od koder si prisla.

In upala si si. vse to.

 

 

TO je pravo.

[skwo]

hvala marsa vse to v upanju,da vžgem iskrico še kateri,kateremu...samo to.sicer pa vse to pisanje bruha iz podzavesti kot nekakšna katarza.vesela sem da končno živim

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>Kakšno kazen dobi nekdo, ki je na sodišču obtožen spolne zlorabe? Ali gre v zapor ali ga pogojno spustijo?

 

Sam v info....v zakonu so zagrožene kazni zapora za:

 

Posilstvo.... od enega do 10 let.

Spolno nasilje........od 6 mesecev do 10 let.

Spolna zloraba slabotne osebe......od enega do 8 let.

Spolni napad na osebo mlajšo od 15 let.......od enega do 8 let, če zlorabi učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ipd. .....od enega do 10 let.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}> hvala marsa vse to v upanju,da vžgem iskrico še kateri,kateremu...samo to.sicer pa vse  to pisanje bruha iz podzavesti kot nekakšna katarza.vesela sem da končno živim

saj vem... da ti ni do cestitanja in zmagoslavja... da zdaj pac, ko si odprla ventil, je bruhnilo in bruhalo iz tebe.

Ja, dbest! x!x

[Bern]

<{POST_SNAPBACK}>Sam v info....v zakonu so zagrožene kazni zapora za:

 

Posilstvo.... od enega do 10 let.

Spolno nasilje........od 6 mesecev do 10 let.

Spolna zloraba slabotne osebe......od enega do 8 let.

Spolni napad na osebo mlajšo od 15 let.......od enega do 8 let, če zlorabi učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ipd. .....od enega do 10 let.

Zelo v redu.

 

Če slabotno osebo na silo poonegaviš, invalidko na primer, eno, ki ne vidi dobro ali ne more laufati po štengah, je to nekaj let manj kot pa če eno kar takole nekje, eno ta-pravo recimo. Dobro vedeti.

 

Za otroka, starega 10 let, ki ga gnjaviš šest let, mu sesuješ spolne organe s svojo trdoto, zjebeš možgane, da nikoli ne bo prav vedel ne kaj je ljubezen ne kaj je seks, dobiš manj kot za posilstvo ene mačke, ki dobro izgleda. Tudi dobro vedeti.

 

Nauk: bolj se splača bit mačka na visokih petah kot invalidka ali negodno dete - če te že posilijo in če uspeš priti skozi vse torture policijskega in sodnega kolesja, bo tvoj posiljevalec dlje sedel!

 

 

:xx!: