Spolne zlorabe

[Mick]

če skwot pomen zaljubljenost-ne še nikoli nej .

...še nikoli nisi bila zaljubljena? Nemogoče.........hih....to pa niks ok.

[skwo]

ja ne vem,če res ni OK.vidim preveč ljudi,ki so zaradi tega nesrečni. res pa nisem bla nikol zaljubljena pa tud ljubljena ne :xx!: men je hecn,ko pravjo,da jim je za nekom hudo,ga pogrešajo...ne razumem

[Mick]

Ja.......ne vem, no. Zanimivo je, da si takoj asociirala na to, da vidiš preveč ljudi, ki so zaradi tega nesrečni........a tistih, ki so zaradi tega srečni, pa ne vidiš? Hm.....ne vem, se mi zdi škoda .........ker si očitno pred sebe postavila zid.......ki te navidezno "varuje" pred ljubeznijo.........ti pomaga, da si ne dovoliš zaljubiti........hm. Zakaj pa misliš, da nisi nikoli bila ljubljena........a to misliš nasploh, al samo moške?

 

Vse lepo ti želim..........tudi ljubezen je med tem

[Mick]

Skwo ......ta tvoj zadnji post mi ne gre in ne gre iz glave....... Že ves čas razmišljam o njem........Bemu....tudi sam sem že bil zaradi ljubezni grozno prizadet, 1x me je skor pobralo (dobesedno ), pa še kdaj je bolelo.....seveda.....tako pač je........samo ji pa nikoli nisem obrnil hrbta.........vsaj popolnoma in za vedno ne. A meniš, da je zloraba, ki si jo doživela .......bistven razlog, da tako razmišljaš?

[Guest sanjalica]

Skwo verjetno razmišlja v stilu...če ne bom ljubila in se ne bo pustila ljubiti, je verjetnost biti "nesrečen" zaradi ljubezni enaka ničli.

Obvarovana je peklenstva trpljenja zaradi ljubezni....

Je pa tudi obvarovana nebeškosti zaradi ljubezni.

 

Kaj dejansko prevaga na tehtnici, pa verjetno ve vsak posameznik zate.

 

Skwo; da bi te zadela amorjeva puščica

Mi je pa hudo pri ko nekdo zase pravi da ni bil še nikoli ljubljen in da ni nikoli ljubil....

 

Je čist fajn.... (o tistem kar sledi pa psttt )

[Marsa]

Morda pa skwo samo drugace pojmuje, ima visje standarde (jasno, Mick, da je glavni vzrok v tem, vsaj meni se to zdi nekako 'logicno') - in misli denimo, da ni dozivela tiste prave, D ljubezni, kot si to predstavlja, da naj bi bilo. Ranjen in pohojen cvet se bo odprl le vrtnarju, ki ima totalen filing in izzareva pravo ljubezen. In se pac ni zadovoljila nikoli z manj.

Kar je v nekem smislu res zalostno, ampak.... bolje je slediti svojim idealom, pa sproti se rasti, ociscenje morda pride samo po sebi, hkratno z rastjo in razumevanjem, kot pa ujeti se v navidezno ljubezen, ce v nas ne zbuja tistega custva - vzhicenosti, popolne predanosti...

[nemsis]

Dobro vprašanje - ali je bolje ne ljubiti in se izogniti možnosti, da te kdo prizadene ali doživeti čustvo prave ljubezni, pa čeprav za ceno trpljenja. Jaz sem bolj za to drugo. Mogoče zato, ker sem bolj (preveč ) čustven človek

Ima pa vsak svoje vrednote v življenju.

Pa še nekaj mi zdaj poraja. Kako veste, kdaj zares ljubite in kdaj ne gre samo za zaljubljenost?

[Mick]

Morda pa skwo samo drugace pojmuje, ima visje standarde (jasno, Mick, da je glavni vzrok v tem, vsaj meni se to zdi nekako 'logicno')

Hm.....glede višjih ali nižjih standardov se bolj težko strinjam Marsa.....pa pustimo to. Seveda je "na prvo žogo" najbolj logično, da je doživeta zloraba glavni vzrok.........se kar ponuja kot tak .......ne vem pa, če je nujno, da je temu tako.......zato jo tudi sprašujem za njeno mnenje. In meni se nekako zdi, da je skwo kot ranjen cvet namenoma izgubila, odvrgla ključ do njenega srca tudi za vrtnarja, ki bi izžareval "pravo" ljubezen..........apriori......in nad tem sem se zamislil, me je po svoje razžalostilo......vsi si zaslužimo priliko biti ljubljeni in ljubiti........verjetno skwo še toliko bolj.

[bigm]

Bi se kar strinjal s Sanjalico in Mickom. Skwo je doživela hudo izkušnjo v mladosti (zloraba) in pepričan sem, tudi razočaranje v ljubezni. Ni nujno, da je šlo za ljubezen do moškega, lahko tudi za ljubezen do staršev ali prijateljev. Njena reakcija je pogojena iz strahu. Svoje srce je zaščitila z oklepom (saj smo imeli posebno temo o tem). "Če si ne bom dovolila ljubiti, tudi ne bom doživela razočaranja zaradi zavrnjene ljubezni". Tak strah, ki izvira iz otroških let in se ga Skwo mogoče niti ne zaveda, je zelo težko premagati. V njeni podzavesti je vgrajen obrambni sistem, ki preventivno blokira njena ljubezenska čustva. Sem pa prepričan, da je Skwo sposobna to čustveno barierro premagati. Kot je bila sposobna oprostiti človeku, ki jo je zlorabil in se lahko spominja dogodkov brez čustvenih viharjev, bo sposobna premagati tudi strah pred ljubeznijo. Ni lahka naloga, ampak Skwo je sposobna opraviti s težkimi zalogaji. Na podoben način, kot je opravila s sovraštvom, bo morala narediti tudi s strahom pred ljubeznijo. Temeljit sprehod po notranjosti in poštena analiza preteklih dogodkov. Splača se, Skwo. Kar spomni se Prešerna. Najprej je zapel:" Slovo sem upu, strahu dal", ampak potem se je pokesal: "srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi"!

 

Skwo, zaupaj življenju! In sebi, seveda.

[Marsa]

Saj vem, sem videla... da si se ukvarjal s tem...

Mick, ti nekako menis, da moras misliti tako - ali pa tako... Jaz pa preprosto razmisljam o vseh moznih vzrokih, kaj oz. kako bi lahko bilo - in ne, da to zdaj pomeni, da mora tudi biti tako ali da tako tudi je...

Na glas razmisljam, tako kot ti... tu v bistvu ne more iti za strinjanje ali nestrinjanje, ker ne govorimo o necem konkretnem, pac pa o necem abstraktnem... o pojmih, pojmovanju... lahko imas pac samo svoje mnenje ali videnje.

Menim, da je vsekakor to vzrok, ce ze ni razlog. Normalno, da s tako izkusnjo drugace gledas na vse... Vsak objemcek, lupcek, vsak namigec, neskodljiv, nedolzen, lahko zbudi kup enih asociacij in s tem (negativnih) reakcij...

Strinjam se, da se to najbrz da preseci in da je morda v nekem smislu tudi zalostno, a ravno tega v bistvu nocem... da je zdaj nekaj zalostno za nekoga, da se ga zdaj na tak nacin izpostavi... v bistvu gre potem za nerazumevanje, ravno tega pa nocemo.... ne vem, no, ne da se mi zapletat zdaj, samo podala sem miselno asociacijo na tole, to je vse...

Pac - poskusaj razumeti Skwo... pusti za hip strinjanje, vse kar ves, kako sam dozivljas... ti nisi skwo in skwo ni ti, vsakdo dozivlja povsem drugace....

[Mick]

Jo poskušam razumeti, jo po svoje tudi razumem........bi pa bil vesel, če bi se teh zavor osvobodila.......Nestrinjanje se je nanašalo le na "višje standarde", ki si jih omenila......in tako menim še sedaj, kot pa si verjetno videla, se sploh nisem (in se tudi ne bom ) spustil v argumentacijo nestrinjanja, ker mi pri tej debati ni toliko pomembna. Kot lahko opaziš pa tudi sama uporabljaš "strinjam se".....pa gre le za izražanje svojih mnenj, način njihovega izražanja, kaj ti je bliže.......nič spornega, po moje. In če je mene takšen njen post na nek način razžalostil, se vtisnil vame, je to le moje reakcija, nič ne izpostavljam......tako sem tisti trenutek čutil in me je spremljalo (tudi ob delu )....in sem svoje čutenje pač zapisal........in me je zanimalo njeno razmišljanje ob mojem vprašanju. Ne smatram, da gre za nerazumevanje.......In nikjer nisem omenil bilokakšnega nestrinjanja s skwo.......ker nimam takšne izkušnje kot ona za sabo in si glede na to tudi ne bi drznil. Ok?

[free]

...bolje je slediti svojim idealom, pa sproti se rasti, ociscenje morda pride samo po sebi, hkratno z rastjo in razumevanjem, kot pa ujeti se v navidezno ljubezen, ...

tudi veckrat da!

[free]

Dobro vprašanje - ali je bolje ne ljubiti in se izogniti možnosti, da te kdo prizadene ali doživeti čustvo prave ljubezni, pa čeprav za ceno trpljenja. Jaz sem bolj za to drugo. Mogoče zato, ker sem bolj (preveč   ) čustven človek  

Ima pa vsak svoje vrednote v življenju.

Pa še nekaj mi zdaj poraja. Kako veste, kdaj zares ljubite in kdaj ne gre samo za zaljubljenost?

ne bi vedel.

ali govoris o tem: imeti rad ali ljubiti ali biti zaljubljen?

ali je vse troje isto?

 

verjetno je to zadeva posameznika in njegove percepcije dojemanja ter izkusenj, etc...

pravijo da kdor ljubi ve da ljubi. hm :o|o:

sicer mi pa itak 0 ne pomeni to kar pravjo, ker moram sam dojet!

nekako raje vidim, da mi sploh nobena teorija ne pride do uses, da se ne oklepam nekaj...

fajn pa je, da kdo le osvetli tisto kar ze itak vemo ali imamo nejasno ali celo umu nerazljozljivo.. ce ne bluzim zdaj?

mam jest se dela na sebi polno...

[free]

Saj vem, sem videla... da si se ukvarjal s tem...

Mick, ti nekako menis, da moras misliti tako - ali pa tako... Jaz pa preprosto razmisljam o vseh moznih vzrokih, kaj oz. kako bi lahko bilo - in ne, da to zdaj pomeni, da mora tudi biti tako ali da tako tudi je...

Na glas razmisljam, tako kot ti... tu v bistvu ne more iti za strinjanje ali nestrinjanje, ker ne govorimo o necem konkretnem, pac pa o necem abstraktnem... o pojmih, pojmovanju... lahko imas pac samo svoje mnenje ali videnje.

Menim, da je vsekakor to vzrok, ce ze ni razlog. Normalno, da s tako izkusnjo drugace gledas na vse... Vsak objemcek, lupcek, vsak namigec, neskodljiv, nedolzen, lahko zbudi kup enih asociacij in s tem (negativnih) reakcij...

Strinjam se, da se to najbrz da preseci in da je morda v nekem smislu tudi zalostno, a ravno tega v bistvu nocem... da je zdaj nekaj zalostno za nekoga, da se ga zdaj na tak nacin izpostavi... v bistvu gre potem za nerazumevanje, ravno tega pa nocemo.... ne vem, no, ne da se mi zapletat zdaj, samo podala sem miselno asociacijo na tole, to je vse...

Pac - poskusaj razumeti Skwo... pusti za hip strinjanje, vse kar ves, kako sam dozivljas... ti nisi skwo in skwo ni ti, vsakdo dozivlja povsem drugace....

hm, morda bi znali otroci tole podati spontano, cisto in sprejemljivo

ce me razumes.?

[skwo]

4.razred OŠ.....septemberski sončni dan...sedim v razredu,tovarišica nekaj razlaga...,čisto počasi prihaja tišina,vse tišje in mirneje je.kar naenkrat se počutim tako lahka kot peresce,tako lepo mi je,toplo.zagledam sošolki kako šepetata,vidim ju,slišim ne...tovarišica govori...vidim ,slišim ne...sebe v zadnji klopi,pegasto,drobceno deklico s črnimi lasmi in kolobaji pod očmi...smili se mi...meni je tako lepo,lebdim,noben ne more do menee,ne slišim in tako prijetno toplo je.............kot bi bila v puhu,kot bi igrala rajska pesem,kije ne slišim,taka čudovita tišina....pa sem morala nazaj...spet šumenje in počasi prehod na razumljive besede...če je ljubezen tako čudovita,kot je bilo to moje lebdenje,potem bi si jo želella spoznati.

res je tudi zloraba pripomogla ,da se tega čustva bojim ali ne poznam,vendar mislim,da v sedanjosti to ni več to.s prebujenimi čustvi mislim,da bi ...,sse lahko tudi zaljubila.samo kogar piči kača,se zvite vrvi boji-pa zdaj ne mislim na očeta.

[skwo]

Ja.......ne vem, no. Zanimivo je, da si takoj asociirala na to, da vidiš preveč ljudi, ki so zaradi tega nesrečni........a tistih, ki so zaradi tega srečni, pa ne vidiš?     Hm.....ne vem, se mi zdi škoda .........ker si očitno pred sebe postavila zid.......ki te navidezno "varuje" pred ljubeznijo.........ti pomaga, da si ne dovoliš zaljubiti........hm. Zakaj pa misliš, da nisi nikoli bila ljubljena........a to misliš nasploh, al samo moške?

 

Vse lepo ti želim..........tudi ljubezen je med tem   

ko se ozrem nazaj,lahko rečem,da nasploh nisem bila ljubljena.ali sem se jim zdela nora,odšteekana,ali sem se jim smilila....no,vsaj jaz nisem nikol čutila,da bi me kdo imel rad.vsi so nekaj potrebovali od mene.tako je še zdaj......več ali manj--

[Volk K.L.]

Ljubezen je dajanje vsega svojega nekomu, ki ga imaš zelo rad. In ta vrača zmeraj z enako mero, ali celo več. Daš nekomu jezo, jo boš dobil v enaki meri nazaj, ne daš nobenemu nič, nobeden ti ne bo nič dal ali vračal. Malo je ljudi na tem svetu, ki ne bi nič dali, če jim kaj daš (mogoče je med njimi prav tvoj fotr). Taki nimajo nobene vesti, nobenega kesanja, nobenega občutka za dobro in slabo. Verjemi mi Skwo, verjemi ...

[skwo]

jemanje- dajanje...ja s tem se strinjam.samo imam pač smolo,da ni v mojem življenju samo oče izjema.

pri meni gre za barvo čustva.sama niti nimam izkušenj,le ko poslušam druge...,se mi zdi hecno,da so nesrečni zaradi osebe,ki jih ali vara ali ne mara...zakaj bi bili x!x ,naj grejo naprej saj je še veliko drugih-tako razmišljam... meni se zdi kot zapravljanje časa z nečim nepotrebnim.

izkušnje o sreči v ljubezni pa če sem že slišala zanjo,je bila tako kratka....več ali manj poslušam žalostne izpovedi-v smislu,saj boš razumela.vendar jaz lahko samo razumem bolečino,osamitev,negotovost,čutila pa upam,da nikoli ne bom-po njihovem pripovedovanju,preveč boli.

zdaj v sebi začutim kdaj pa kdaj hrepenenje ,ustrašim se,stran od tega.

tudi če bi se mi to kdaj zgodilo,mislim,da mi ni usojeno,da bi mi bilo lepo....zato je najbolje izklopiti to hrepenenje že v kalitvi-je pa težko,priznam

[skwo]

Bi se kar strinjal s Sanjalico in Mickom. Skwo je doživela hudo izkušnjo v mladosti (zloraba) in pepričan sem, tudi razočaranje v ljubezni. Ni nujno, da je šlo za ljubezen do moškega, lahko tudi za ljubezen do staršev ali prijateljev. Njena reakcija je pogojena iz strahu. Svoje srce je zaščitila z oklepom (saj smo imeli posebno temo o tem). "Če si ne bom dovolila ljubiti, tudi ne bom doživela razočaranja zaradi zavrnjene ljubezni". Tak strah, ki izvira iz otroških let in se ga Skwo mogoče niti ne zaveda, je zelo težko premagati. V njeni podzavesti je vgrajen obrambni sistem, ki preventivno blokira njena ljubezenska čustva. Sem pa prepričan, da je Skwo sposobna to čustveno barierro premagati. Kot je bila sposobna oprostiti človeku, ki jo je zlorabil in se lahko spominja dogodkov brez čustvenih viharjev, bo sposobna premagati tudi strah pred ljubeznijo. Ni lahka naloga, ampak Skwo je sposobna opraviti s težkimi zalogaji. Na podoben način, kot je opravila s sovraštvom, bo morala narediti tudi s strahom pred ljubeznijo.  Temeljit sprehod po notranjosti in poštena analiza preteklih dogodkov. Splača se, Skwo.  Kar spomni se Prešerna. Najprej je zapel:" Slovo sem upu, strahu dal", ampak potem se je pokesal: "srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi"!

 

Skwo, zaupaj življenju! In sebi, seveda.

ko si tako dolgo v temi,se navadiš in vsak žarek svetlobe je boleč,zato se raje umakneš nazaj v temo...tam si sicer nesrečen,je pa domače,nekaj kar poznaš,že zato se bolje počutiš.mogoče se ne sliši logično...

poudarjam- predvsem za osebe preživele spolno zlorabo-ne razmišljam zdaj tako zaradi očeta in zlorabe.

bodite previdne,ne sovražno bojazljive do vseh moških,ker past je v tem,da se vzorec lahko ponovi in ko si v njem,si ujet,v temi...

prepoznati pravo stvar je mogoče loterija,srčno upam,za vas,da ni.da ne bi skusile niti drobtinice z moje mize.zame je prepozno,za vas pa še ne.zato skušam dati ven svojo zgodbo,da bi komu lahko pomagala.to mi veliko pomeni.

[Mick]

.zame je prepozno,za vas pa še ne

Zdaleč od tega, da bi ti želel soliti pamet..........in ne vem sicer koliko si stara.........verjetn pa okrog 30........skor mladenka ....in kako je potem lahko zate prepozno? Ne bi smela tako razmišljati.......Ne smemo se sprijazniti, otopeti, vdati v usodo..........lahko je takšno naše stanje občasno in začasno.......toda potem se treba premakniti, iti naprej..........zlasti pa biti aktiven, delati na sebi, se boriti, želeti, delovati.........Oprosti, toda jaz sem prepričan, da tudi zate ni prepozno..........če boš le hotela, da ni.....

[Pujsita]

Sem se šele danes lotila prebiranja tele teme in priznam, nisem je prebrala v celoti. Sem opažala,da ste se najprej ustavili na odpuščanju.

 

Tole je bila tudi meni ena lekcija, tudi precej zahtevna izkušnja zame in prav to, da nisem zmogla odpustiti, se mi je vleklo dolga leta. Sprva sem občutila jezo, potem užaljenost in imela občutek, da se mi je zgodila strašna krivica. Odpustiti pa nisem mogla, kajti to je meni pomenilo, da se nekako z osebo, zaradi katere doživljaš te občutke pogovoriš, sprejmeš kakšno opravičilo in se potem v prihodnje ne dogaja. Potem so pa prišle v moje življenje razne knjige s področja pozitivnega razmišljanja. Našla sem zase tudi razlago odpuščanja na načlin, ki sem ga lahko sprejela in sprocesirala. Odpustiti je zame pomenilo nekoga pustiti, da odide iz mojega življenja skupaj z bolečino, ki se je v meni v povezavi z določenim dogodkom naredila. Ko sem to tako razumela, sem postala peresno lahka. Sem imela 2 taka primera na temo odpuščanja (pa ne spolna zloraba), z eno osebo imam stike, z drugo pa ne, pa ne zaradi zamere, ampak enostavno ni nobene potrebe.

 

Prepričana sem,da je spolna zloraba resnično ena najtežjih izkušenj, ampak enostavno je potrebno zase odpustiti ljudem, ki so vas zlorabljali - v smislu dovoliti jim, da oddidejo iz vaših življenj in skupaj s tem odnesejo tudi vašo bolečino - ne gre za to, da se strinjate oz. smatrate za pravilno dejanje, ampak enostavno da jim ne dajete več moči, da si s tem groznim dejanjem prilastijo vsa vaša čustva, da se zaradi tega odpoveste ljubezni, sanjam, vsemu....

 

Sigurna sem, da zna biti pot do ozdravljenja sebe v vseh smislih težka, kruta, naporna, da na momente zmanjka tal pod nogami, ampak vsi ste čudovita bitja, ki lahko dosti podarite sebi in svetu in škoda je zaradi podlega dejanja nekoga drugega zavreči vse lepo kar vam pripada, kajti tudi vas kljub vsemu univerzum, življenje, vsi mi, ljubimo in edino pravilno je tudi, da najdete ljubezen do sebe v sebi .

 

Sigurna sem, da je pot trnova, naporna, ampak ozrite se majčkeno naokoli, vsepovsod raste ogromno lepih xrosex , ki rastejo tudi za vas, ne bojte si jih trgati za vaše vaze .

[Marsa]

.zame je prepozno,za vas pa še ne

... Ne bi smela tako razmišljati.......Ne smemo se sprijazniti, otopeti, vdati v usodo..........lahko je takšno naše stanje občasno in začasno.......toda potem se treba premakniti, iti naprej..........zlasti pa biti aktiven, delati na sebi, se boriti, želeti, delovati.........Oprosti, toda jaz sem prepričan, da tudi zate ni prepozno..........če boš le hotela, da ni.....

Strinjam se z Mickom, zalostno je tole slisati, da mlad clovek rece - prepozno je...

Vem pa, kaj si najbrz mislila; da se je to ze zgodilo in da ti te izkusnje vec nic ne more odvzeti in zato pravis, da je prepozno.

Ker je to ze bilo in nic se ne more popravljati za nazaj.

 

Vendar - gledamo in gremo pa naprej, skwo. Ti nisi samo ta tvoja izkusnja, ljubezen je nekaj lepega, veckrat je v to custvo vkljucen se kdo, ceprav je res, da smo lahko sami ze ljubeci, pa pravzaprav tudi samozadostni... Ampak treba je okusiti ljubezen, si dopustiti to custvo, ker to je eno osnovnih koles, ki zenejo lajf in svet.

Ja, taka blazenost, skwo, kot si tam nekje omenila, samo da je v bistvu pri tebi bila beg... to pa v bistvu ni 'zdrava osnova'...

[bigm]

Ja, Skwo, nekateri vzorci so pri tebi še zelo aktivni. V otroški dobi so bili verjetno koristni, da si lahko preživela. Sedaj pa bi bil čas, da se teh vzorcev znebiš. Razmišljaj in analiziraj stvari, preden se odločiš za ukrepanje. Ne pusti takoj, da zmaga nezaupanje. Stvari so namreč takšne, kakršne hočemo videti. Vsak dogodek je lahko lep, če ga hočemo videti v lepi luči; isti dogodek pa bo negativen, če hočemo videti takega. Enkrat sem že pisal o tem, pa bom še enkrat. Prijateljica je v čaju, katerega je sama nabrala, našla košček konjske žime. Te najdbe se je zelo razveselila. Ko je o istem koščku žime pripovedovala prijateljici, je ta hotela bruhati. Prijateljica se je namreč ob najdbi spomnila kraja in časa, ko je "čaj" nabirala. Bilo je to na poti od Soriške planine proti Ratitovcu. Naleteli smo na skupino kobil z žrebički in prijateljica se je ob najdbi žime spomnila lepega izleta ter božanja kobil in žrebičkov, njena prijateljica, očitno ne ljubiteljica živali, pa je imela ob misli na konje neprijetne občutke.

 

Volk, res se ljubezen vrača, vendar ne nujno od iste osebe, kateri ti poklanjaš svojo ljubezen. Saj poznaš pesem: "jaz bom tebe, ti boš njega, on spet drugo ljubil". Sicer pa ljubezen ni samo erotična ljubezen, ampak ima tisoč obrazov. Pa tudi pri erotični ljubezni velja pravilo, da kdor ne reskira, tudi ne profitira. V življenju je že tako. Enkrat dobimo, drugič izgubimo. Izguba pa še ni poraz. Po vsakem padcu se moramo pobrat in pričet znova. Saj prav ti padci in uspehi predstavljajo sol življenja. Če bi imeli same uspehe, bi postalo življenje dolgočasno. Skwo, dobro si zapomni Prešernove besede potem, ko je "slovo upu in strahu dal". Spoznal je, "da je srce prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi". Zaupaj življenju in ne zapiraj čustev. Saj boš morda tudi razočarana, pa poskusi znova. Za srečo ni človek nikoli prestar. Čustva so pri osemdesetletniku enaka, kot so pri dvajsetletniku, samo oblike se z leti nekoliko spremenijo. Kdor pa se odpove vsem čustvom, je mrtev pri živem telesu. Ti, Skwo, pa po mojem nimaš še niti polovice let osemdesetletnika, zato se le pogumno podaj v ta vrtiljak življenja.

[Pujsita]

Uauuuuuuuuuuuuuu Bigm, lepo razmišljanje, jaz bi dodala le, da vedno dobiš in nikoli ne izgubiš, vprašanje je edino, če znamo videti tisto kar dobimo .

[bigm]

Janja!