Spolne zlorabe

[Behemoth]

Joj vi bi morali slišat kaka pizdarija se je včeraj v Ljutomeru zgodila en 12 letni froc je enega 16 letnega tipa posili in to tako močno da je moral it v bolnico na šivanje

Mislim ma halo 12 letni smrkavc pa 16 letni tip Haloo!

Samo vseeno nebi se smelo to zgodit

[5rca]

<{POST_SNAPBACK}>Joj vi bi morali slišat kaka pizdarija se je včeraj v Ljutomeru zgodila en 12 letni froc je enega 16 letnega tipa posili in to tako močno da je moral it v bolnico na šivanje

Mislim ma halo 12 letni smrkavc pa 16 letni tip   Haloo!

Samo vseeno nebi se smelo to zgodit

Aaaaaa?! A dej bejži no kam gre ta svet hudo hudo :xx!:

[Behemoth]

ej znam, meni je lih smo jedli pa mi kr zaletelo šlo.

Kaj pa če bi bil jst

[Larsy]

<{POST_SNAPBACK}>ej znam, meni je lih smo jedli pa mi kr zaletelo šlo.

Kaj pa če bi bil jst    

Ma dej, a ti to resno???

Svašta.... :xx!:

[Behemoth]

Ja res, sem čuo od uradne osebe Pa škoda da cni po poročilih, ker so froci vsi mladoletni :xx!:

[Osamljena]

Sem nova na tem forumu, zato ravno ne vem če bo ta tema primerna. Veliko govorite o spolnih zlorabah. Velikokrat slišim, da se spolne zlorabe dogajajo tudi v družini-med bratom in sestro. Kdo je po vaše kriv za to? Pogosto razišljam o tem, ker poznam takšen primer vendar ne vem kako pomagati. Ali imate vi kakšen predlog?

[Mick]

Dobrodošla osamljena

 

Mah, pismo, sam sem se danes spet srečal z žrtvijo spolne zlorabe, v otroštvu, od očeta. Deklica okrog 20, psihično zlo down. Full v slabo voljo me to spravlja, k vidim, da so tolk "zaznamovane", pa velikkrat se poslužijo "pomoči" v obliki zdravil, pomirjeval, alkohola, drog, le redko poiščejo strokovno pomoč....

[seal]

ja to je grozno, poznam eno punco, ki je bila spolno zlorabljena od očeta v otroštvu... v glavnem to jo bo duševno zaznamovalo celo življenje in nikoli se ne bo mogla sprostit v intimnem življenju.. se mi smili, ampak mislm, da ji js ali kdo drug ne mora pomagat, sama si mora in to nekako ibrisat iz glave... nevem to so težke stvari...

 

sm pa nekje zasledil podatek, da je v Sloveniji ogromno spolnega nasilja v družinah - incesti... res groza, ampak na žalost tega zelo malo pride ven oz. ostane med štrimi stenami, ker si punce ali fantje ne upajo prijavit oz. povedat ali zaradi sramu ali pa strahu- na žalost... v glavnem bolano :xx!: da se to počne, ne razumem kaj je s temi ljudmi, ampak na jugu tega definitvno ni!

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Sem nova na tem forumu, zato ravno ne vem če bo ta tema primerna. Veliko govorite o spolnih zlorabah. Velikokrat slišim, da se spolne zlorabe dogajajo tudi v družini-med bratom in sestro. Kdo je po vaše kriv za to? Pogosto razišljam o tem, ker poznam takšen primer vendar ne vem kako pomagati. Ali imate vi kakšen predlog?

Zivjo in dobrodosla!

 

Kriv? To je tezko reci.... smo velik ze debatiral o tem, tezko do konca prit...

 

Kako pomagati?

To je tud tezko reci - odvisno v kaksni navezi si s to druzino... ce se tebi to dogaja, se zaupaj socialni delavki, solski psihologinji, svojemu osebnemu zdravniku... itd.

Ce se to dogaja v tvoji druzini, postavi 'akterja' pred dejstvo, da ves in da ga bos prijavila.

 

kajti ce ne ves, ce nisi ziher, potem ne smes nic. Ce pa si ziher, potem pa moras nekaj.

[Osamljena]

Veš Marsa težko se je o tem pogovarjati s socialno delavko ali osebnim zdravnikom. Verjetno niti poguma ne bi zbrala za to. To se je dogajalo meni-nažalost

[Marsa]

saj vem... oz. se mi je zdel...

 

ves... pol pa tle mal govor, ce ces...

al pa sam bod mal tle...

Fajn ko si uletela...

najbrz bos 1x morala pac cez to na tak nacin... da ne bos sam odrinila od sebe...

 

Startaj mal drugac: KOMU lohk zaupas v tej godlji... pa tam 'zacni'.

Starsem ne mores rect?

Govoris v pretekliku, torej se je ze nehal?

 

Zelim ti vse dbest!

[Osamljena]

Trajalo je 4 leta. Sedaj se je nehalo. Vendar to ne morem čez noč pozabit in iti dalje. Poiskušam s različnimi načini- kolesarim, tečem, berem knjige itd. Mislila sem, da bo to pomagalo vendar ne. Staršem ne morem zaupat, bojim se kakšen bi bil odziv. Brat je pri starših več vreden kot jaz. Nočem iti v tisto skrajno pot- alkohol, droge... To me je za vedno zaznamovalo.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Staršem ne morem zaupat, bojim se kakšen bi bil odziv.

kok se mi zdi to zalostno...

 

Sam morala bos nekomu se zaupat, ker to te bo dushilo.... se dobro vsaj da si nas odkrila, da lohk vsaj ta prvi korak naredis, da napises tole... da se na tak nacin soocis s tem...

 

Jaz bi rekla, da vseen povej starsem, morda posebej najprej mami povej.

Razumem pa, ce ne bos hotla, saj si ti... ne mroes nic na silo...

 

Morda pejt cez tole temo, poglej, kaj kaj drugi pravijo, kako se s tem borijo, kako zivijo s tem, kaj jim je kaj pomagalo in tko... tud kake knjige smo priporocili (L. Hay je bila v otrostvu sama zlorabljana in ima dbest pristop, ti bo zelo koristilo branje njenih knjig )...

 

Jaz ti lahko tule govorim nekaj pac... pa je to resna zadeva, ne morem kar nekaj cvekati... ne vem torej kaj naj ti recem, svetujem... vidim tudi da je to zlo obcutljivo se pri tebi, najbrz se nisi tega sploh nikomur povedala, zaupala - razen zdaj nam oz. tule.

 

Postopoma ves... ko zacnes brskat, je najprej vse se bolj bolece.

Podobno kot ce hoces ocistit nekaj ful svinjskega, najprej sam razmazes vse... pol pa pstopoma, dolivas vodo, cistilo, pa gre dol, nekoc morda flek cist izgine.

 

[seal]

osamljena nevem kaj ti rečt... lahko ti pa samo pošljem en tak virtualni topel objem ...bodi močna

[Osamljena]

Lažje je pisati kot govoriti. Mislim, da bi bilo res tako najbolje kot si rekla, da povem mami. Bojim se posledic. Velikokrat pomislim na samomor ampak s tem mislim da ne bi rešla ničesar. Rada bi se rešla tega bremena, želim si normalno živeti vendar se mi vse pogosteje zdi, da je to le neuresničljiva želja. Fanta nimam in mislim, da ga tudi nikdar ne bom imela. Bojim se spolnih odnosov brez katerih tipi ne morejo zdržat. Poizkušala se bom rešiti iz te godlje, čeprav vem da bo TEŽKO!!!!!

 

Marsa hvala ti!

In tebi Seal hvala za objem!

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Lažje je pisati kot govoriti.

torej pisi, pisi, pisi...

nihce ne bo vedel da gre zate. pa cetudi, saj si ti, frajerka si, da ves!!!!!!! ze sploh da SI!!!

Glej, lohk bi naredila samomor ze zdavnaj, kot pravis - pa ga NISI!!!!! (se dobr! )

Nisi sama, tega se zavedaj... prvic smo itak vsi povezani, vsak ima svojo zgodbo, pa cetudi ne tako strasnih... vendar tud s takimi zgodbami je ful ljudi... zdaj se sele vse vec pise, govori o tem... ce drugega ne, je to dobro za osebno terapijo.

 

Mislim, da bi bilo res tako najbolje kot si rekla, da povem mami.

... vem da je/bo tezko... a pomisli, kako tezko bi bilo mami, vsem, ce bi ti nepojasnjeno 'odsla'... ali ce bi naknadno izvedela, bi se vse zivljenje zrla in rekla, pa zakaj ni nic rekla!

Pa cetudi ji zdaj ne bo vsec, kar bo slisala, morda bo to zanikala.

Zelo pomembno!!!!!!!!!!!!! Ce bo reagirala najprej zate negativno, ne pomeni, da ima brata rajs in da je to zato in vse zivo... gre samo za to, da ji bo to TAKO TEZKO sprejet... saj razumes....

S to izkusnjo si pridobila blazotno razumevanje... modra si.

In mocna si!!!

 

Rada bi se rešla tega bremena, želim si normalno živeti vendar se mi vse pogosteje zdi, da je to le neuresničljiva želja.

ne razmisljaj tako.... pejt postopoma lepo...

 

Fanta nimam in mislim, da ga tudi nikdar ne bom imela.

ah kje, oprosti, ampak to je pa neumnost!

Nikakor ne bo tako, bos vidla.

 

Bojim se spolnih odnosov brez katerih tipi ne morejo zdržat.

Verjamem, da ti zdaj ni do tega, ne misli pa tako o tipih, nismo vsi ljudje enaki.

 

VSE BO SE DOBRO.

[Osamljena]

Hvala za podporo! Res sem vesela, da obstajajo tudi takšni ljudje kot si ti! Še sreča, da sem našla tale forum. Zadnje čase full malo spim, vendar danes sem pomirjena po tvojih besedah zato mislim, da bom kr lažje spala. Lažje je, če imaš nekoga, ki mu lahko zaupaš takšne stvari pa čeprav sam prek foruma. Potrudla se bom, da se bom izvlekla iz tega, saj si to neznosno želim!!!

[Marsa]

... res je se dobr, da si nas odkrila.

 

Imas velik razumevanja za otroke, morda bos kdaj delala z njimi. Imam nekaksen obcutek, da bos znala nekaj s to izkusnjo naredit.

 

Pejt v knjiznico in si sposodi knjige Louise Hay (Zivljenje je tvoje, no jih je se vec, ta je po mojem mnenju najboljsa).

Potem si ubodi se kake knjige za izboljsanje samopodobe...

Ukvarjaj se s kakim sportom, laufaj (vcasih moramo take izkusnje dobesedno iztisnit, 'izsvicat' iz sebe)...

Ustvarjaj.. pisi, risi...

Ce si slucajno doma, se cimprej odseli.

 

Zvecer (vsak vecer!!!) si ponavljaj kaksno zdravilno afirmacijo (nekaj jih bos nasla tud na LN, imamo pa tud na LNF taksne teme).

 

xrosex

[Osamljena]

Hvala za nasvet-res si bom šla izposodit knjigo, ki si mi jo svetovala. Odselit se še nažalost ne morem, ker sem premlada Če sem tako dolgo zdržala se bom pa še kakšni dve leti potrudla in zdržala doma. Včasih nekako pridejo dnevi, ko za hip pozabim in se sprostim, ampak vedno znova se spominjam dogodkov, ki so se mi dogajali. Velikokrat pomislim na maščevanje- da bi stvari vzela v svoje roke, ampak se mi zdi nesmiselno. Nekako bom preživela te peklenske čase, za brata pa vem, da bo to nekoč dobil vrnjeno. Mislim, da še obstaja pravica na tem svetu.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>...Velikokrat pomislim na maščevanje- da bi stvari vzela v svoje roke, ampak se mi zdi nesmiselno. ....

samo sebi bi se naprej skodovala, res je nesmiselno, je pa razumljivo, da pomislis tud na to... to je tvoj obrambni mehanizem tud... ker se pocutis nemocno.... cist stekam, sam to je tud tvoj test... z mascevanjem ne bos mogla nikdar tega dat zdravo ven iz sebe, to je negovanje vsega se na potenco in v negativno smer. Pa saj to sama ves.

 

ja, le daj, louise hay ti bo zelo vsec, prvic zato, ker je totalna pozitivka, drugic pa, ker je, iskrena kot je, tako prepricljiva. Bos vidla.

 

Drzi se, pa se kaj pridi okol, pa zavij se v kako drugo temo.

[Ksenia]

Osamljena, a veš kakšen korak si naredila že s tem, da si se odprla, da si sposobna to tudi napisat, kmalu boš sposobna o tem govorit, nato pa bo šla stvar naprej, boš videla. mogoče ti bo pomagalo, če boš svoje občutke napisala, če boš bolečino zlila na papir, potem je lažje in nič zato, če priteče kakšna solza. Večkrat rečem da solze čistijo dušo. Ne morem pa ti svetovati, kaj je zate najbolje, ker nisem doma na tem področju. želim ti le, da bo čimvečkrat nasmešek zasijal na tvojem licu. pa knjigico, ki ti jo je Marsa svetovala si le nabavi, pa mogoče boš v Duhovnosti, kjer so nanizane knjige našla še kaj zase, na Luninem netu je tudi opis knjig, malce si poglej. Držim pesti, da ti uspe.Pa dobrodošla

[Osamljena]

Selene hvala za spodbudne besede. Velikokdo mi govori, da sem pogumna, da sem močna in vztrajna, ampak meni se zdi ravno obratno. Ne vem od kod ljudem, ki me obkrožajo misel, da sem trdna kot zid. Seveda ne poznajo moje zgodbe. Velikokrat ko mi je hudo spravim iz sebe kakšen nasmeh, da doma ne bi posumili, da je s mano nekaj hudo narobe. Življenje je težko in žal mi je, da sem mogla to izkusiti tako zgodaj. Upam, da tudi zame prihajajo svetlejši dnevi.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>... Sploh pa ne tega povedat v kakem prepiru, ker potem ti ne bodo verjeli... bodo mislili, da rabis le aduta, da zmagas v prepiru... Nisem zasledovala vse prispevke, ne vem koliko si stara in ce se to stanje traja... v takem primeru bi govorila z mamo za moznost kaksnega internata.

Naj omenim se psihosomatski aspekt pri zadrzevanju skrivnosti, dostikrat se na takem polju in skritem konfliktu ter napetosti rodi astma.

Zato je lepo, da si nasla pot semle, da lahko govoris o tem...

In mi bomo veseli za vsako korak, ki ga bos naredila v tvojo samostojnost....

[Osamljena]

Najboj me jezi, da ima on punco in da živita srečna kot, da se ne bi nič zgodilo. Jaz pa lahko čakam leta in leta, da se bom izvlekla iz tega in da bom lahko nato normalno zaživela. Mislim oz. vem, da steršem ne bo vseeno, ko bodo zvedeli. Ampak morajo izvedeti. Zato bom probala čim prej zbrati pogum in njima povedati. Tudi jaz si zaslužim normalno življenje!

[mushi]

Škoda da se temu nisi uprla že takrat.. ko se je dogajalo.. pa povedala staršem ali kakšnem odraslem v katerega imaš zaupanje..

Mislim da bi blo še vedno dobro to povedat staršem, da pa ni vse skup ena happy family, pa da se ne bo slučajno mislilo da si ti neka črna ovca, verjetno se ne počutiš dobro, če pridete vsi skupaj. Da se VE kaj je bilo in se rešiš del bremena, daš to ven iz sebe...

Celi žlahti to govorit, kaj vem, težko je take stvari tako izpostavljat, ali pa tudi, če zmoreš. Bi blo pa dobro to dat ven iz sebe, vsaj bližnjim.

Upam, da vsaka rit na svojo kahlo pride. Z maščevanjem si lahko uničiš svoje življenje, odvisno kako daleč gre, z žretjem samega sebe se pa tudi uničujemo samo sebe, nič ne narediš drugim. Neko novo življenje začet in te izkušnje zaključit, prej pa še vse tegobe dat ven iz sebe!

Držim pesti, da ti uspe!