Spolne zlorabe

[tinka]

skwo...ko te zlorabljajo ljudje, ki jih imas rad in jim zaupas, in si majhen, in nic ne razumes zakaj...avtomaticno krivis sebe.

mislis, da si ti kaj narobe naredil in si kaznovan...in se potem stalno pocutis kriv...nakar ob dolocenem momentu postane jasno, kdo je 'bad guy' v relaciji...

vsekakor so oni vecji kriplji, kot ti...mislim, da je tudi dobro, ce si v dolocenem momentu jezna, ker je to edini nacin, da odpustis tudi sebi...ker njim je najbrz premalo jasno, ali pa si ne znajo pomagat, da bi se resili tega. tezko verjamem, da jim je vseeno...ampak: kot pravim: pri meni so napadi jeze prisli sele dosti kasneje kot razumevanje...sem si sele kasneje dovolila, da sem komu kaj ocitala. konec koncev: kakersenkoli razlog je ze za tem, dejstvo je, da ti je nekdo to naredil! in on bi moral odgovarjat za ta dejanja. jaz sem se celo zivljenje ukvarjala s tem, da bi to razumela, sem analizirala...saj zdaj mi je vse jasno. njemu pa se vedno ne, pa se vedno ni nic kriv ( na primer...) torej postanem jezna

in sem tudi pretrgala stike, ker ne vidim smisla, da bi se trudila, se izpostavljala v situacije, kjer posledicno samo tpim ( zalitve, negodovanje, manipuliranje,

izsesavanje moje energije za cisto zabavo...unici me, eno tako srecanje!).

zdaj zivim tako. brez zamere, obcasna jeze, veliko smeha...pa gre. se se vedno kdaj pa kdaj potrudim, da bi bil stik, vendar mi postaja jasno, da stars s takim obcutkom krivde itak vedno raje krivi tebe, ali pa uzaleno odide...ker je lazje, kot pa se soocit s tem.

leta dolgo sem se pocutila kriva za psihicno neuravnovesenost mojega oceta (!), nakar sem ugotovila, da nisem jaz kriva, sem si oprostila, in se fino razjezila nanj, zdaj je pa...mir. neke vrste....:o|o:

vsaj v meni! on se vedno trdi, da nisem dobra hci. kaj naj recem...? hvala bogu, da sem normalna. sem pa prepricana, da sem marsikatero relacijo unicila med tem iskanjem...za dve vem sigurno.

[bigm]

Skwo, niso vredni tvojega psovanja. Jeza, sovraštvo, zmerjanje, same negativne energije, ki bi škodovale samo tebi. Ne povzročaj si še sama ran. Pa poglej se, dekle! Saj si vendar mama, skrbiš za svoje otroke, vsega spoštovanja vredna ženska. Ceni vendar sama sebe tako, kot zaslužiš. Odlična ženska si, z močno voljo. Saj samo taki ljudje zmorejo odpustiti tistim ,ki so jih ranili. Pa kaj ni to dovolj velik razlog, da se spoštuješ in da si odpustiš navidezni greh? Bodi vendar ponosna nase in se temu primerno tudi sama spoštuj!.

 

Vem, da ti bo uspelo. Zaupam vate in prosim te, da mi sporočiš, ko se bo to zgodilo. S teboj vred se bom veselil tvoje zmage.

[tinka]

Skwo, niso vredni tvojega psovanja. Jeza, sovrasˇtvo, zmerjanje, same negativne energije, ki bi sˇkodovale samo tebi. Ne povzrocˇaj si sˇe sama ran. Pa poglej se, dekle! Saj si vendar mama, skrbisˇ za svoje otroke, vsega sposˇtovanja vredna zˇenska. Ceni vendar sama sebe tako, kot zasluzˇisˇ. Odlicˇna zˇenska si, z mocˇno voljo. Saj samo taki ljudje zmorejo odpustiti tistim ,ki so jih ranili. Pa kaj ni to dovolj velik razlog, da se sposˇtujesˇ in da si odpustisˇ navidezni greh? Bodi vendar ponosna nase in se temu primerno tudi sama sposˇtuj!.

 

 

 

 

drzi se, pa javi se nam, skwo! ( pa mogoce bos takrat imela drugacno ime... )

[Volk K.L.]

Kul tema. Na žalost povezana s tragičnimi dogodki. Poznam dve punci ki sta to doživeli. Ena ima rada ženske, druga pa kaznuje vse moške na "svoj način", oz. do sosedovih jagod ne pozna plota. Kot karakterja pa moram reči, da sta ženski dbest.

[Guest sanjalica]

Nikoli mi ni jasno, kaj napeljujete z besedico "odpustiti"....

Kako konkretno naj nekdo odpusti???

Kaj je to odpuščanje?

 

A mi sugerirate, da se moram spraviti v stanje, kjer ob spominu na dogodek ne bom zacutila groze, sovrastva, nemoci? Ampak navdusenje nad izkusnjo???

Marsa je nekje zapisala...bog ve, zakaj je to dobro...; sama vem, da me je naredilo nezaupljivo...nikoli ne bom verjela in zaupala in leta in leta traja da me kdo preprica da je vreden zaupanja.... In res bog ve, zakaj moram skozi tozemeljsko zivljenje hoditi kot vecna dvomljivka......

 

Skoraj 20 let po dogodku se zmeraj ... /ceprav je storilec mrtev/ zacutim sovrastvo/jezo/bes do tistega dne, do sebe, da sem takrat tako ravnala kot sem, do tistih, ki so bili tam in sem jih prosila za pomoc....in se na pomoc niso odzvali (konkretno med njimi sta tudi moja mama in sestra)

[tiana]

Pozdravljena! Mislim, da moraš sama sebi odpustit. Da se nehaš obsojat za stvari, za katere nisi prav nič kriva. Bodi ponosna na sebe, da si dala nekaj tako hudega skozi in preživela, ne pa da se obsojaš. Mislim, da se moraš sočiti s svojo jezo in besom, ker globoko v sebi si verjetno jezna nase in ne na storilca in tiste, ki niso pomagali. Odpusti si!

[Guest sanjalica]

Verjetno drugače pojmujemo definicijo "odpustiti"...

 

Jaz o "odpusti" in o odpuščanju skratka govorim...ko me nekdo prizadane in sem sposobna čez čas na dogodek pogledati brez bolečine.

 

Takrat odpustim...

 

Kako pa v tem primeru???

 

Kadarkoli se spomnim...začutim...ne v srcu, ne v glavi...ampak v mednožju... ogabo in grozo...

 

Odpustiti? Sebi, njim?... ne vem, ne zmorem...verjetno nikoli ne bom zmogla pogledati na "dogodek" kot tretja oseba, brez bolečin ...

 

(p.s. Imaš čudovit nick...moj sin bi bil Tiana če bi mu ne zrasel lulček )

[Marsa]

Popolnoma te stekam, Sanjalica - se celo jaz zacutim vse tole, kar omenjas, samo ob pomisli na to...

A ne cutim v bistvu jeze, pac pa zalost, zalost... brezup, nemoc, razocaranje nad clovekom, ljudmi... da je to sploh mozno... In gnev.

 

Od-pustiti..... iz svojega zivljenja... to je po mojem catch.

Na prvem mestu pa seveda sebi...

Storilcu/em ne v smislu, da mu odpustimo na nacin, da ima zdaj on nekaksno zadoscenje ali da mu s tem potrdimo, da je on imel prav....

A je tudi on zrtev, vseeno - ne nazadnje zrtev svojega ogabnega nagona...

[tiana]

Sanjalica! Po mojem mnenju te boli ravno to, da se počutiš krivo. Sedaj te celo življenje spremlja to breme, ki te povsod ovira. Počutiš se manjvredno in prikrajšano za "normalno" življenje. Če te stvari zadržuješ v sebi, še bolj boli. Ne vem, koliko si povedala mami in sestri, ampak mislim, da bi bilo zate pravo olajšanje, če bi jima povedala natančno kar doživljaš in kako te je prizadelo, da ti nista pomagali. Mislim, da dejstvo, da ti mama ni pomagala boli tako močno, kot to kar se je zgodilo. Tako si ostala čisto sama in povsem izgubila zaupanje v življenje. Treba se bo sočit s stvarmi in spravit ven to jezo in gnus, ki jo nosiš s sabo. Če sama nisi dovolj močna, bi bilo dobro, da si poiščeš strokovno pomoč. Res je, da bo to kar se je zgodilo vedno s tabo, vendar bo veliko lažje ko se boš sočila s tem in pomirila sama s sabo in življenjem.

[Ksenia]

vendar pa je nam bistveno lažje razmišljati, kot tistim ki so se znašli v tej situaciji...

tudi jaz imam precej slabo izkušnjo za seboj in hvala bogu da se ni dogodek razvijal naprej, da sem ostala prisebna, da sem se znašla v situaciji, da sem bila že skoraj odrasla in ne otrok in imela puško od očeta v stanovanju, čeprav prazno, vendar saj ni tega vedel. pa sem se vseeno počutila dolgo časa krivo. ampak to sem premagala, kako bi bilo če bi bilo, pa niti razmišljati nočem. lažje razmišljaš , če nisi v koži tistega...

Sanjalica

[Almira]

Uboge...

 

Držim vam in želim vam v prihodnosti lepše in srečno življenje!

 

[Ksenia]

Almira, jaz sem stvar odpustila iz življenja in me ne obremenjuje več, se niti ne spomnim pogosto na ta dogodek, se mi je v življenju pripetilo veliko tako manj prijetnih še več pa prijetnih stvari in v prihodnosti računam predvsem na te.

Vseeno hvala ti

[zizi]

Žijo

ma prov ne morem, da ne bi kaj povedu-napisu:

 

spolna zloraba pri nas je nagrajena namesto, da bi bila najstrožje kaznovana, poznam primer-moje kolegice ko je bila spolno zl....- ampak ti naši hudiči organi pregona se rajši gonijo kot pa da zaščitijo žrtev-žrtev je kriva!

tuki smo vsi nemočni-edino molit boga da se tem spolnim iztirjancem kaj zgodi

ali pa prijet pravico v svoje roke,žalim ampak tako je zato-oprostite-

 

jebem jih nevem kam vse in naj se pazijo da slučajno ti jebaroši ne bi bili v moji bližini

takim želim samo nesrečo v najslabši obliki!!!!!

 

PS če se zgodi kaj takega našim gospodom politikom potem ni problema sodbe-PRASCI

 

toliko od mene ma me razpizdi

[zizi]

GRRRR GRRRR JEH DAT NA KOLC IN JIH JEBAT :

[skwo]

Nikoli mi ni jasno, kaj napeljujete z besedico "odpustiti"....

Kako konkretno naj nekdo odpusti???

Kaj je to odpuščanje?

 

A mi sugerirate, da se moram spraviti v stanje, kjer ob spominu na dogodek ne bom zacutila groze, sovrastva, nemoci? Ampak navdusenje nad izkusnjo???

Marsa je nekje zapisala...bog ve, zakaj je to dobro...; sama vem, da me je naredilo nezaupljivo...nikoli ne bom verjela in zaupala in leta in leta traja da me kdo preprica da je vreden zaupanja.... In res bog ve, zakaj moram skozi tozemeljsko zivljenje hoditi kot vecna dvomljivka......

 

Skoraj 20 let po dogodku se zmeraj ... /ceprav je storilec mrtev/ zacutim sovrastvo/jezo/bes  do tistega dne, do sebe, da sem takrat tako ravnala kot sem, do tistih, ki so bili tam in sem jih prosila za pomoc....in se na pomoc niso odzvali (konkretno med njimi sta tudi moja mama in sestra) 

odpustiš lahko,vendar samo razumsko.podzavest pa verjetno ne odpusti nikoli.če so ti znana "odklaplanja duse iz telesa",ti to lahko uspe.jaz si večkrat pomagam s tem,tudi v drugih situacijah.prišla sem do faze ko lahko se spomnim na pret.dogodke brez telesnih bolečin,je pa res ,da tega ne morem ,ko slišim za kak primer.jaz 22 let sem preživela kot zombi ,marioneta,mrtva čustva..nesposobnost čutenja ,prepoznavanja veselja,žalosti....-živela sem tako ,da sem oponašala druge ljudi...ampak s pomočjo oseb z enako itkušnjo sem boljša-še malo zbegana ampak HOČEM ŽIVETI IN ČUTIM.

ob vseh vzpobudnih besedah so me oblile solze.hvala vsem

[Marsa]

Prav, da si se javila, da si dala ven...

Po mojem ga ni tukaj med nami, ki ne bi obcutil silne ljubezni do tebe (in do vseh s podobnimi izkusnjami), ko prebere tole...

Jaz skupaj s socutjem in zalostjo zacutim neznansko ljubezen in toplino do vseh, ki ste morali to prestajati...

Pa zeljo po zasciti, da bi nekako nudila varnost, da bi spremenila preteklost, nocem, skratka, da se vam je to dogajalo... pa se vam je... in tega se ne da spremeniti.

A lahko pa spremenimo sebe in svoj odnos do tega.

In kdor o tem takole pise, kdor je sposoben tegale, je definitivno naredil ogromen korak na poti osebne rasti.

Samo klanjam se lahko.

Vse, kar napisem, je frazasto, v resnici zelo in veliko mocneje obcutim.

Vse zivo razumem in prenesem, na tele teme pa sem blazno obcutljiva.

 

Tudi jaz bi rekla GRR onim, pa rajsi recem tem (vsem vam, ki ste to prenasali/e, prestali/e in se niste zlomili/e)...

[bigm]

Marsa

 

REpresija nad storilci ne bo spremenila preteklosti. Potrebno je storiti vse, da se kaj podobnega nobenemu otroku (pa tudi starejšemu) ne bo več zgodilo. Vzgajati otroke in jim predočiti nevarnosti "ljubeznivih" stričkov in tet. Poučiti jih, kaj storiti, če se taki strički prično sukati okoli njih. Prepričati potencialne in že dejanske žrtve, naj ne molčijo o tem, ampak takoj obvestijo policijo, šolo ali socialno službo.

 

Žrtvam pa seveda pošiljati in jim na vse možne načine pomagati, da pustijo preteklost za seboj in da čimprej zaživijo v neobremenjeni sedanjosti in prihodnosti.

[Guest sstane]

Represija res ne more spremeniti nič za nazaj, kazen za take lopove, barabe in prasce, pa bi morala biti vseeno tik pred smrtno!

[cosma]

Za vse ki ste sle skozi ta pekel

 

Zal, vcasih tezko dokazljiva zadeva a za zrtev, tragicna in obremenilna. Storilci pa kakor kdaj...vcasih kaznovani, vcasih se izmuznejo roki pravice (upam da ne karmicni). Najbolj znan storilec je vsekakor Marc Dutroux...Tip se se vedno nekaj brani in pritozuje in zivi svoje zivljenje, vmes je se, se mi zdi 2x pobegnil iz zapora. Enkrat je skoraj padla vlada zaradi tega se mi dozdeva in policija, ga je resila tik pred lincem, ker so ga ljudje zeleli pokoncati. Pred glavnim sodiscem v Bruslju, je postavljen majhen oltar s slikami njegovih zrtev, roze, posvetila....ko sem videla, to sem okamenela in takrat, res nimas milosti za storilca

[Volk K.L.]

Nikoli mi ni jasno, kaj napeljujete z besedico "odpustiti"....

Kako konkretno naj nekdo odpusti???

Kaj je to odpuščanje?

 

A mi sugerirate, da se moram spraviti v stanje, kjer ob spominu na dogodek ne bom zacutila groze, sovrastva, nemoci? Ampak navdusenje nad izkusnjo???

Marsa je nekje zapisala...bog ve, zakaj je to dobro...; sama vem, da me je naredilo nezaupljivo...nikoli ne bom verjela in zaupala in leta in leta traja da me kdo preprica da je vreden zaupanja.... In res bog ve, zakaj moram skozi tozemeljsko zivljenje hoditi kot vecna dvomljivka......

 

Skoraj 20 let po dogodku se zmeraj ... /ceprav je storilec mrtev/ zacutim sovrastvo/jezo/bes  do tistega dne, do sebe, da sem takrat tako ravnala kot sem, do tistih, ki so bili tam in sem jih prosila za pomoc....in se na pomoc niso odzvali (konkretno med njimi sta tudi moja mama in sestra) 

Le zakaj bi odpuščala, za nekaj kar se ti je zgodilo nekaj neprijetnega, grdega in za to nisi čisto nič kriva. Ne vem, raje ti ne povem kako bi jaz to radikalno rešil problem s strorilcem in s tistimi, ki so to tolerirali. Če imaš v sebi bes in slo po maščevanju, potem približno vem kako se počutiš...

[zizi]

NISEM MISLU NA REPRESIJO NAD STORILCI AMPAK ME RAS....DI, RAZJEZI KO SMO NEMOČNI.

[skwo]

Prav, da si se javila, da si dala ven...

Po mojem ga ni tukaj med nami, ki ne bi obcutil silne ljubezni do tebe (in do vseh s podobnimi izkusnjami), ko prebere tole...

Jaz skupaj s socutjem in zalostjo zacutim neznansko ljubezen in toplino do vseh, ki ste morali to prestajati...

Pa zeljo po zasciti, da bi nekako nudila varnost, da bi spremenila preteklost, nocem, skratka, da se vam je to dogajalo... pa se vam je... in tega se ne da spremeniti.

A lahko pa spremenimo sebe in svoj odnos do tega.

In kdor o tem takole pise, kdor je sposoben tegale, je definitivno naredil ogromen korak na poti osebne rasti.

Samo klanjam se lahko. 

Vse, kar napisem, je frazasto, v resnici zelo in veliko mocneje obcutim.

Vse zivo razumem in prenesem, na tele teme pa sem blazno obcutljiva.

 

Tudi jaz bi rekla GRR onim, pa rajsi recem      tem (vsem vam, ki ste to prenasali/e, prestali/e in se niste zlomili/e)... 

 

Hojla!Resnica je kot vulkan,miruje toliko časa ,dokler ne izbruhne z vso silo na plan.Pri meni je bilo resnična eksplozija,ker (ne se mi smejat)20let,sem mislila ,da sem edina ,ki se ji je to zgodilo,da sem sama nenormalna,dva neuspela poiskusa samomora.blodenje po zemlji kar tako,živeti,ker ne moraš umreti...Splet okoliščin je bil tak ,da sem spoznala čudovito žensko,ki mi je takorekoč odprla rane oz. zbudila vulkan.Veš Marsa,saj zlomijo te že takrat,ko se prvič zgodi.Zato nam tudi pravijo "PREŽIVELE žrtve spol.zlor.".In zdaj,klub vsem težavam,dvomih,občutjih VEM,da sem preživela z določenim namenom.Toplo vas pozdravljam in vam želim teden koristnih spoznanj.

[skwo]

Marsa 

 

REpresija nad storilci ne bo spremenila preteklosti. Potrebno je storiti vse, da se kaj podobnega nobenemu otroku (pa tudi starejšemu) ne bo več zgodilo. Vzgajati otroke in jim predočiti nevarnosti "ljubeznivih" stričkov in tet. Poučiti jih, kaj storiti, če se taki strički prično sukati okoli njih. Prepričati potencialne in že dejanske žrtve, naj ne molčijo o tem, ampak takoj obvestijo policijo, šolo ali socialno službo.

 

Žrtvam pa seveda pošiljati      in jim na vse možne načine pomagati, da pustijo preteklost za seboj in da čimprej zaživijo v neobremenjeni sedanjosti in prihodnosti.

Živjo!Res je ,da represija ne spremeni stanja,tudi res je ,da jaz ne bi čutila več nobenega zadoščenja pri tem,ker vem ,da se je bolje ukvarjati s sabo,se učiti kako živeti s tem...AMPAK...,naj se kaznuje te ljudi,ker mogoče se jih pa lahko začasno ustavi dostop do te vrste"užitkov",in ostalim da vedeti,da je to narobe,da obstaja,s tem priznajo ,da se to dogaja,ker jaz imam tako izkušnjo,da takrat,ko sem bila otrok,so kljub tipičnim znakom zlorabe(glede na to,da so ga pozvali na razgovor-,pa ni prišel...in zadeva končana)odnehali.Saj ne obsojam nobenega,ker drugače pač niso znali..,samo zdaj ne bi smela ta tema biti več tak tabu,...drugič več

[Bern]

Tega res ni malo, gotovo pa je še več, kot se nam zdi.

 

Je pa res, da o tem ljudje ne govorijo tudi takrat, ko imajo možnost (varno) ali ko jih kdo vpraša neposredno.

 

Primer: nedavno sem se pogovarjalo z gospo (cca 30 let), ki govori o svojih hudih spolnih težavah, o tem, da z možem (precej starejši) ni nič narobe, da ga ima rada in da bi rada, da bi bilo vse v redu, ampak da ne more iz svoje kože... Ker naravnost z vprašanjem le ne moreš, sem jo napletal, ali je kaj v smeri, o kateri govorimo tu. Povedala n+mi je puhlico, kako je pri 14-tih očeta enkrat razočarala, ker ni šla z njim v trgovino, ampak raje s prijateljico. Horoskop pa dobesedno nor, kar se 5. hiše (ljubezen, spolnost tiče). Ampak vrtal nisem, ker ne smem, pa me konec koncev tudi ne zanima (če kdo misli, da je take izpovedi lepo poslušati, se malo moti). Morda bo povedala komu drugemu, ki bo bolj primeren za to. Morda tudi ne bo. Slabše zanjo.

 

Neka druga gospa mi je pred leti mirno povedala, da jo je očim zlorabljal med 9. in 14. letom, pa ne samo to - podajal jo je svojim prijateljem, mati o tem ni hotela slišati ničesar. Ta gospa je šla nekako "čez", danes ima tri ali štiri otroke, moža, zaradi neke zadeve so me celo povabili k njim in sem dobil občutek, da so med seboj zelo v redu.

 

In še neka kolegica (malo čez 40, tip Kozorog-Škorpijon). Pri 21-tih je bila bojda priča, ko se je to zgodilo prijateljici (na podeželju), ki pa jo je tip potem menda zaštihal (ubil). Kaj več o tem kot stavek ali dva ni nikoli povedala nikomur, pa še to samo zaradi tega, da jo ljudje pustijo pri miru. Danes je samska, brez partnerjev kateregakoli spola. Čudovita ženska, samo v ljubezni in spolnosti čista nič - po lastni odločitvi. Pa vsi jo imamo zelo radi. Take prijateljice ne dobiš vsepovsod.

 

Vse dobro vsem!

[Tjazy]

Kaznovanje ne spremeni cloveka.. samo malo vec jeze je v njem in v zaporu se izpoplni, ker tam sreca mojstre zlocinov..

Kaznovanje je metoda druzbe s katero se druzba mascuje posameznikom.. ki ravnajo v nasprotju z druzbenimi naceli. To je samo mascevanje druzbe.

V nekaterih primerih pa je to tudi izgovor za biznis.. pri slovenski policiji recimo. Ce nekoga kaznujes za prometni prekrsek to ne spremeni cloveka.. to je cisto brez veze.

 

Te ljudi je potrebno ustrezno zdraviti.. ne pa jih kaznovati. Dokler bo druzba razmisljala v smeri kaznovanja ni druzba nic boljsa od storilcev.

 

Ni mi pa cist jasno iz katerega stalisca "zrtev" spolnega nasilja krivi sebe za nastalo situacijo.. - spolno zlorabo. Od kje ta ideja? Seveda je odgovornost tudi na njegovi strani.. samo od kod mu ideja, da se pocuti krivega?

 

Soditi storilcem, dokler ne poznamo ozadja.. pa je verjetno bolj skodljivo kot samo storilcevo dejanje.