Spolne zlorabe

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>... Zato bom probala čim prej zbrati pogum in njima povedati. Tudi jaz si zaslužim normalno življenje!

[Marsa]

Se podpisem.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>vse sorte je...

 

... Vrba.

[Marsa]

to je res, 'obrambni mehanizem'.

 

mama ima rada OBA svoja otroka.

 

daj se v kozho, za hipec, Diana.

Si mama, hci pride k tebi pojamrat, da jo brat (prav tako tvoj otrok) spolno nadleguje.

Bi takoj onega - kaj? Bi takoj kupila to?

a ves, ni lahko...

mama bit je zlo tezko vcasih, smo sam ljudje, nismo vsemogocni niti vsevedni.

[Marsa]

jah saj ves, vse sorte je.

To mi je ful vsec.

pa se res je.

[cvet]

Draga osamljena , ki to več nisi :

 

to je res v srce segajoča zgodba in ker sem v vlogi mame (imam sina - 9 let in hči - 5 let), se mi kar stemni pred očmi, če pomislim, da bi se to lahko zgodilo tudi moji punčki ..... in razmišljam, ali to kot mama lahko opaziš? A se ne dogaja nič čudnega, nobenih znakov, ki bi morali pritegniti pozornost?!? In kaj žene takega otroka, da to dela? Ne ve, da to ni normalno? Je to samo igra zanj? Ne morem verjeti, da sedaj lahko živi normalno?!? Kaj razmišlja?

 

Res moraš biti močna, če lahko še vedno "približno normalno" komuniciraš z bratom - izkoristi to svojo moč tudi sebi v prid, da boš lahko normalno zaživela

[Marsa]

saj ne mores na vse pomislit, vsega vedet...

 

Pac, 'vse sorte je', saj ves...

 

mama ni sodnik. Policaj. Socialni delavec. in vsak od teh je sam clovek kot ti.

A bi ti hotla verjet to? kot mama, ki se ti pac poda dejstva?

tako je to ipak nekak za razumet (da mame v teh primerih tako NAPAK ravnajo, padejo na temle testu in to), ceprav pol v koncni fazi ne stekamo - ker pac mora odtehtat pravica, pac resnica, 'prava stvar'. Za to gre.

Sicer pa so custva pa vse zivo... Predsodki, obsodbe, kompleksi... predstavljaj si, kaj to pomeni za druzino in bliznje... cela shtala lohk.

 

zato pa je tko kot je.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Draga osamljena , ki to več nisi :

[Marsa]

v praksi RAVNAMO pac.

kot znamo, torej z vso teorijo, ki jo, ce jo (ce pa je ne, se pa ze znajdemo ), premoremo.

 

Torej - dober namen vsekakor ni dovolj.

je pa velik.

 

[maticml]

Je verjetno je da tudi brat obžaluje, vendar tudi on ne more spregovoriti o tem. Nisem zasledil koliko je star, ker 4 leta nazaj lahko še ni bil dovolj zrel da bi sploh pomislil kaj počne in na posledice dejanja.

[mushi]

jst pa mislim, da bi se mogoče očetu prvemu povedal.. oz. tistmu staršu s katerim si je Osamljena bližje.. mogoče da je mamin sinko, tipson ko nima nč v glav, pa bo mama kr zanikala da to že bit ne more..

[Marsa]

lepo Matic, da si pomislil tud na brata.

 

Ja, Vrba, saj sem po mojem ze cist v prvem postu rekla, naj najprej pove mami. Torej jaz tud tko mislim.

 

Ampak vse je v pravem trenutku, kot si tudi sama ze rekla.

[Osamljena]

Danes sem omenila bratu, da tega kar je počel ne morem več prenašati sama. Predlagala sem mu naj skupaj povema kar se je pač dogajalo. Seveda ni bil zato. Rekel mi je, da naj kar sama povem on se bo pa že nekako izgovoril-popizdla bom On se bo izgovoril jaz bom pa izpadla največji bedak. Mislim, da je končno čas, da vsemu temu naredim enkrat konec na tak ali na drugačen način!!

[Marsa]

Ne, OK si ravnala. Posteno!

Najprej si rekla njemu. Dbest. To pomeni da tvoja akcija ni z mascevanjem ali podobnimi vzgibi, pac pa da si sita vsega. Da mas dost. da si pa iskrena in da imas razumevanje.

 

BLAZEN korak si naredila. Ogromen!

 

:palec:

[Osamljena]

Kaj mi pomaga, če pa sem naletela na gluha ušesa? Dovolj imam vsega!

[astra]

Osamljena, zmotilo me je tvoje " na tak ali drugačen način"...

 

niti predstavljati si ne morem, kako se počutiš ..vem pa, da je hudo.

Morda ti bo pomagalo, da pišeš tule, malo prebaviš zadeve s pisanjem, kjer te nihče ne pozna.

 

tvoj brat je odgovoril natanko tako, kot sem predvidevala.Se bojim, da bo mamina reakcija podobna, da ti ne bo verjela. še posebej zato, ker si nekako mislim, da bi pa mama vendarle MORALA kaj opaziti, če bi hotela videti.Pa ni.

 

Čutim danes jezo in nemoč v tvojih besedah.Ne počni tega agresivno, čeprav si žrtev agresije.

 

Mala, drž se, tukaj smo zato, da ti prisluhnemo...

 

Astra

[Larsy]

Hja, ravno sem razmišljala.... ja, ona lahko pove staršem in jim razkrije, kako jo je brat "trpinčil", itd... Vendar glede na to, da je on tisti, ki je v družini bolj cenjen (na žalost), je vprašanje komu bodo verjeli, glede na to, da je rekel, da bo zanikal.....

Dejansko bo Osamljena pol še bolj trpela, ko bo ugotovila (kar upam, da ne bo!), da starši ne bodo verjeli njej. Upam, pa da ji bodo verjeli!

Tega brata bi kar za vrat stisnila! Grr (brezčuten, sebičen človek.... grrrrr)

Čeprav jaz mislim, da bo dobro in za tvojo dušico in za vse, da jim poveš.

Good luck!

[Larsy]

Diana The best si povedala! Saj ravno ta prvi korak, je največji korak! Osamljena, vzemi si zalet, pa bo šlo!

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Kaj mi pomaga, če pa sem naletela na gluha ušesa? Dovolj imam vsega! 

on ti ne more dat odgovora, odresitve v tem smislu, kajti on je krivec - ne sodnik.

Torej ne da si naletela na gluha usesa... on je pac bil v opoziciji kot do zdaj.

 

Je pa res grozno... kot kaze, bos cimprej se morala tega osvobodit, tako da bos zaupala starsem.

ce pa se ti bo to zdelo prevec brezupno, se zaupaj komu drugemu, kar smo ze predlagali.

[kokica]

Pa naj še jaz povem svojo zgodbo iz naše soseščine.

Družina, trije otroci, oče zaposlen, mama nezaposlena, ker naj bi ostala doma zato, da bi skrbela za otroke.

 

Oče totalni p..... :xx!: , ker se je spravil na svojo najstarejšo hči (12 let), jo splono zlorabljal več let in celo mati je bila tista, ki je vedela in ni verjela njej, ter si vseskozi zatiskala oči....

Ko končno punca spregovori v šoli o tem in so seveda tudi ukrepali, očeta takoj priprli (prav je tako x!x ), ga po prednostnem postopku spravili za rešetke....,a mama je tista, ki na koncu obsoja svojega otroka za krivdo.

Pa se vprašam, ali ni tudi ona tista, ki je kriva oz. je dopustila, da se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo? Ali ni tudi ona tista, ki bi tudi morala odsedet svoje?

 

Vem, težko je soditi druge, a vendarle......te stvari me razkurijo do konca...

 

Sem pa vseeno potiho vesela, da je ta oče vsemu naredil konec-samomor...., ker drugega si tako ni zaslužil...Ja, morda umiranje v mukah.... Bi mu privoščila...., svojemu otroku je tako in tako uničil življenje...

 

Sočustvujem z vsemi, ki so imeli v svojem življenju takšno izkušnjo in lahko samo rečem kot starš:ŽAL MI JE!!!!!!!

[Bern]

<{POST_SNAPBACK}>Kaj mi pomaga, če pa sem naletela na gluha ušesa? Dovolj imam vsega! 

Dekle, ustavi se za hip, globoko vdihni pa malo pomisli.

 

Ko si se opogumila napraviti korak (ki je ZELO velik, to so ti tukaj rekli vsi, in ker ne gre za kak dogovor, kaj ti bomo pravili, bo to kar držalo, anede), morda pričakuješ, da te bo zdaj življenje nagradilo in da boš prejela zadoščenje.

 

To se seveda ne bo zgodilo. Razčiščevanje takega tipa odnosa se praviloma sprevrže PROTI tistemu, ki ga je sprožil! Drugega niti ne moreš pričakovati. :xx!: Vse skupaj (svet, politika, družina, narava, podjetje, vse) je samo sistem in osnovna lastnost sistema je, da ne dovoljuje velikih odmikov, ker se mu lahko poruši ravnotežje. Kar pomeni, da ga ti zdaj nameravaš porušiti in se bo sistem odzval. Proti tebi, seveda, pa naj si še tako žrtev ali uboga ali naj imaš še tako prav! Sorry, sistem pač deluje po svoje. x!x

 

Se pravi, da se ga je treba lotiti drugače. Prvič, sistem ne reagira, če ga spreminjamo zelo počasi in načrtno. Primer: če se bencin podraži vsak mesec za 1% (kar ni malo), se bomo še naprej vozili tako, kot smo se doslej. V enem letu to znese nekaj več kot 12 %, toda če v začetku leta naenkrat podražijo za 10 % (in ne za 12%!), bo odziv zelo hud. - Ergo: ne vznemirjaj sistema, da se ne obrne proti tebi.

 

A ne misli, da predlagam, da bodi sedaj tiho. Daleč od tega! Ti si nekaj ŽE napravila: predlagala si bratu, naj spregovorita. Še več: nisi mu predlagala, naj - kot krivec - spregovori on, ampak da boš ti zraven, se pravi, da igraš najčistejšo igro. On skriva, ti pa si pripravljena iti naprej! To je bolj pogumno, kot si morda misliš, samo tega danes še ne veš.

 

Da on tega ne more prenesti, je jasno. A kje je efekt? Kar se njega tiče, si ti svoje naredila. Bodimo si na jasnem, posilstva se ne da izbrisati, proces ni reverzibilen. Pri kraji je drugače. Ukradeno uro daš nazaj, ostalo so občutki, informacije, zamere itd. Pri posilstvu tako ne gre. Se pravi, da morata OBA živeti s tem. Ti si se tega lotila prilično dobro, zato ti bo tudi uspelo. Kaj pa bo z njim?

 

Dokler nisi izustila svojega predloga, je živel, kot da nič ni in kot da - MOGOČE!! - celo nikoli nič ne bo. Rad bi ne mislil na to, morda mu je to celo uspevalo. Morda bo prah časa prinesel, da se bo tudi sestra sčasoma znala smejati in da bosta rekla (ali vsaj smatrala), da je bila to kar nekakšna igra, da sta bila pač neodrasla, da vse skupaj (sčasoma gledano!) sploh ni bilo tako hudo, da to pravzaprav sploh ni bilo posilstvo, da kaj se sploh greš, da ...

 

Ampak ti si rekla. Čeprav je šlo za predlog in ne za očitek, je bila obtožba izrečena! Sedaj on VE, da je vse prej napisano odšlo z vetrom. Nič ne bo s prahom pozabe! Črv je tu, in tudi če se zdaj s tem v zvezi ne zgodi nič bistvenega, je rezultat velik. Vajino medsebojno ravnovesje si postavila na čisto drugačne temelje.

 

Sedaj je treba paziti. Glede na to, da je (predvidevam) močnejši od tebe, se ga ne splača preveč pritiskati. Lahko se odzove - na neustrezen način. Še tega se ti manjka! Če bo imel občutek, da ga ne boš razgalila, te bo definitivno (vsaj fizično, če ne tudi drugače) pustil na miru, tvoja pozicija pa bo postala močnejša. Ker če on VE, da ga lahko razgališ v katerem koli trenutku, ti pa tega ne napraviš, si ti močnejša. Sčasoma mu tudi fizični napad ne prinese notranjega miru, zato boš vedno bolj varna.

 

In zadoščenje? Kje pa je tu zadoščenje?

Kaj pa sploh JE zadoščenje? Je dovolj, da nekdo na sodišču izreče, da je tvoj brat posiljevalec in da mora iti v zapor? Ob čemer doživiš ves pekel obsojanja okolice tudi (in predvsem) sama - tam ne boš mogla biti "Osamljena", ampak čisto lepo Simona, Brigita ali karkoli si že. "Tista" torej. In tako bosta DVA OŽIGOSANA, ne samo eden.

Je zadoščenje, da se brat od vsega sekiranja ali zaradi črvička fenta? Že mogoče, vprašanje pa je, ali bo tebi potem spolnost zaradi tega bolje tekla in podobno. Da ne govorimo o možnosti, da se potem črviček zaradi njegove smrti naseli v tebi. Zadoščenje? Zelo pokvarljiva roba. :xx!:

 

Marsa ti je tu predlagala prebrati knjige Louise Hay. Napravi to. S tem si je pomagala marsikatera oseba v tovrstni dilemi.

 

Nekaj postov tule omenja tudi matere in njihovo "vlogo". Jasno je, da je tu obsojanja (lahko) veliko. A poglejmo kljub vsemu še malo z drugega zornega kota.

Starši smo včasih malo čudni. O svojih otrocih navadno mislimo, da so najboljši na svetu; o tem verjetno ne gre razpravljati. Zato seveda ne moremo kar sprejti, da se tudi naša hči nekje onegavi pri petnajstih (tako kot večina vrstnic), po možnosti brez zaščite in v kakem šolskem sekretu - ne, naša že ne! Pa je to kar normalen pomislek. Tudi naši starši so o nas več ali manj mislili isto. Eni potem reagiramo tako, da frockom damo veliko svobode in se takrat, ko nam naša srednješolska hči pove, da je noseča, tepemo po glavi, češ kako smo to lahko dopustili, spregledali itd., drugi pa se trudimo držati jo v štirih stenah in prisluškovati vsem mobilnim pogovorm, da le "nekje ne precuri", na koncu nam pa enako zbezlja in se speča s tipom, ob katerem se nam stemni pred očmi, če ga le vidimo ...

Vsekakor ne bi radi, da se to dogaja MOJEMU otroku! Taki smo. Tudi ti ne boš drugačna v odnosu do svojega otroka in še kdo drug tudi ne. In zato materin (morebitni) odnos "ne, to se pri nas na dogaja!", "naš že ne!" ali "to preprosto ni mogoče, tega niti nočem videti!" ni niti najmanj nenaraven, čuden. Žal.

 

Ampak vse to samo zato, ker je bilo tako pač pisano!

 

Zdaj smo pa tam. Tudi tebi je bilo pisano. Ampak ker nam karma prinaša različne naloge, je v tem življenju pač tako, da premagaš eno od hujših, ki so na vrsti. Toda brat tudi. Tudi on ima svojo lastno karmo in tudi on bo s tem moral živeti. Predvsem zaradi tega, ker nisi bila tiho. (Kar je bilo ZATE prav, zanj pa seveda ne, ampak to je že NJEGOV problem.)

Kako in kdaj sta si to zaslužila, je stvar druge debate, povrhu vsega vama ta informacija ne koristi kaj dosti. Kajti "včeraj" je kljub vsemu "včeraj", jutri pa je nov dan. In pri tem, kakšen bo, imamo k sreči tudi sami prste vmes.

 

Drži se!

[rika]

Bliže sem tvojemu razmišljanju Bern, kot ostalim.

 

Tudi jaz ne vem zakaj zdaj povedati staršem. Ali ti bodo stali ob strani, kakšno zadoščenje boš ob tem imela? Čas, ko bi bilo potrebno povedati staršem si zamudila, to je bilo takrat, ko bi morala vse skupaj prekiniti.

Po moje moraš zdaj ogromno narediti na sebi, lepo je, da se lahko pogovoriš tu na forumu, da ti je lažje, prebrati dobre knjige, kot so ti svetovali.

Če pa se ti zdi, da boš imela pri starših oporo, da ti bodo pomagali, da ti bodo poiskali kakšnega strokovnjaka, potem se strinjam s to potjo. Drugače pa menim, da boš samo še bolj zagrenjena.

 

Močna si bolj kot misliš, drži se in vse dobro ti želim.

[Marsa]

Dbest Bern, kaksen dober post!!!!

Se podpisem! :palec:

[mushi]

Tole skoz spremljam, full se mi ne zdi prav, da mi pa zdej to zase obdržala pa ne staršem povedala, samo če so starši na brata bolj navezani, pa mu verjamejo, jst upam da jih ne bo on prepriču da si ti zmešana, pa ljubosumna, pa kje bi on kej takega.. ko ziher pa ne bo reku, ja žal mi je pa bom pihnu v pojočo travico...

To bi mene full razp..

Če nimaš zaupanja v starše, da so zmožni objektivno gledat na stvari, oz. tud negativne priznat za verjetne, pol je tole utopija. Čeprav dat ven iz sebe, jst mislim, da je še vedno poglavitna stvar, verjamejo al ne, verjetno sta takrat ko se je to dogajalo tudi vidva z bratom imela tak "čuden" odnos, nekje se je to ziher videlo, pa se je to tud opazilo? In ZATO je bilo takrat tako. Zato nista v dobrih odnosih. Zato si napeta če je on zraven. Nisi vesela če pride domov.. itd..

Nahjuje se meni zdi neki hinavit.. oz. da moreš neki prenašat, ko bi do stropa skočil, pa se prenarejat neki joj kak smo mi dobri prjatli... če ti eden neki hudega nrdi, da lahko prekineš stike z njim.. pa se tud jasno ve, kje je krivda in kdo je tist ugly face.. Razpucane situacije skratka.

[Osamljena]

Vprašanje je samo to komu naj povem. Staršem mislim, da ne morem zaupat, ker je pač on mamin sinček in meni ne bi verjela. Če bi pa povedala komu v šoli bi pa nastal prevelik halo. Kljub temu, da je tako grdo delal s mano je še vedno moj brat. Nočem ga videti v zaporu, hočem pa da si tako kot jaz uredi življenje. Priznam, da bi mi prav prišel kak psihiater ali psiholog, samo jaz skozi ta pekel ne morem sama. Potrebujem nekoga, ki mi bo stal ob strani. Mislim, da fantje pri 13 letih vedo kaj je to spolnost in da se to ne počne s svojimi sorodniki. Prepričana sem, da je on takrat že predobro vedel kaj dela s mano.