Spolne zlorabe

[emanuel]

"V prejšnjem življenju sem mogla biti nekaj zlo hudobnega, da se mi zdejle vse to vrača."

 

 

Osamljena, ne dopusti, da ti novodobniška ideologija "pere možgane". Namreč če nekdo verjame v karmo oz. reinkarnacijo na tak način kot ti, bo potem vedno našel odgovor, zakaj se mu dogaja vse slabo in tako posledično misli, da si je za vse sam kriv, če se mu zgodi kaj hudega, da kvazi odslužuje kazen za svoje grehe v "prejšnjih življenjih" - torej ti to še dodatno nabije občutke krivde, kar je slabo - in vsaka vera, ki tako uči, je slaba. Tak način verovanja je zame oblika verskega ekstremizma. Kolikor sem seznanjem s hinduizmom, je to tudi povsem zgrešena interpretacija Zahodnjaka, ki je v svoji zmedenosti pokupil in pograbil vse za čisto zlato, kar prihaja oz. samo malo diši po Orientu, ne da bi delal selekcijo, ker pač v tej zmedi ni niti tega sposoben.

Me je prav motil, da noben drug ni repliciru na to izjavo, ki jasno kaže, da žrtu obtužuje samo sebe. Če ne drugač, pa išče vzrok v prejšnih življenjih. Kdo je pa to še podpihvov. :xx!:

[emanuel]

Zanimivo tole, Exorcist, da ne sprejemas zakona vzroka in posledice.

 

Vsaka vera govori o tem zakonu, tudi katoliska v Jezusovem stavku Kar sejes, to žanješ.

 

Saj ne gre za to, da se ne sprejema zakona vzroka in posledice. Sam ni treba gledat na to tako togo in omejeno, kot to delajo vzhodnjaške filozofije, ki jih eni kupjo "s kožo in kostmi" vred.

 

Glej:

1 Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. 2 Njegovi učenci so ga vprašali: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« 3 Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela. 4 Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. 5 Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«

 

Že iz vprašanja je jasn, da se zakon vzroka in posledice pozna. Sam odgovor "Ni grešil ne on ne njegovi starši" pa to preseže. Očitno krščanstvo ne gleda na karmo tko ozko in omejeno, kot eni ljubitelji vzhodnjaških filozofij to prodajajo tuki.

[emanuel]

Ce verjames karmi, potem ves, da je vsako prejsnje zivljenje zivel tvoj predhodnik, ki je imel drugacno delovanje, vrednote in misljenje kot ga imas sedaj ti. Veliko nasih predhodnikov je zivelo pred nami in naseljevala jih je ista (nasa) dusa. Dusa je vecna, ena in ista, a osebnost in telo sta umrljiva. Dusa se izgrajuje preko izkusenj bla bla bla, malo sem zasla iz teme. Hocem povedati to bistvo, da "sedanji ti" ne mores biti kriv za ravnanja tvojega predhodnika v nobenem primeru, tvoja zavest, ego, to je vse umrljivo.

S temi "predhodniki se pa ne strinjam. Duša je jedro, bistvo človeške osebnosti, človekova resnična in najglobja "bit".

S tem tudi zavest ni umrljiva, ampak se prenaša. Zavest se pa razvija s tvojim prepričanjem, ki ga skozi življenje - praktičnim delovanjem - uzavestiš. Prepričanja, ki jih ne živiš, se ne prenašajo, so nična. In če je duša jedro osebnosti, potem ne morš govort o predhodnikih, ampak o tvoji najglobji biti. Vse pripada tebi, ni nikakršnih predhodnikov v tem smislu.

 

Sicer pa že stavek "To je že 20 nebesno telo, na katerem bivaš, TVOJIH življen pa je bilo že več, kot je peska v morju" (al približn tko, v tem smislu, iz J.V.G.) pove bistvo. Sevede pa ne gre za krivdo, ampak za spoznanje, razvoj zavesti.

[lia]

pejte kam drugam nakladat.....

 

spolna zloraba...je bolečina, trpljenje, kletka, .....je virus in bakterija, ki razžira , uničuje, okuži, zagnoji vsak dih, prežame življenje z grenkobo pelina....

 

...če ni blagodejnega obkladka, ki bi razkužil gnojno rano v globino, tud soli ni treba v rano

 

 

..je v samem bistvu zloraba moči, sile nad šibkejšim

 

 

Preraste jo samo tisti, ki je sposoben, da se okrepi in ojača....vse ostalo umre v lastni bolečini.

[emanuel]

Bern je napisal:

 

Se globoko ne strinjam s tabo in tvojim načinom razmišljanja in smatram to za verski fanatizem in ozkogledost, kjer je podajanje takšnih mnenj še toliko bolj neokusno in netaktno za to temo, ker s tem nasuješ žrtvam spolnih zlorab še dodatne soli na nikoli prav zaceljene rane - torej jim vzbujaš občutke krivde, kar je njihova že itak prvotna težava, s k atero se spopadajo vse življenje.

 

Pa povej mi relacijo med vero ali tvojim filozofskim prepričanjem v zvezi s posilstvom, kaj imata skupnega? Recimo cilj religije/vere je zveličanje, cilj psihiatrije pa vnovična pridobitev duševnega zdravja, ki je zagotovo bilo skrhano s tako nasilnim dejanjem, kot je posilstvo. In kaj ima veze s posilstvi šele astrologija in planeti?

 

Med vrsticami si vsem žrtvam sporočil, da so si to zaslužili zaradi "slabe karme", med drugim tudi poboj nekaj milijonov Judov. Grozno...

 

Vsaka vera brez empatije in sočutja je zgolj MRTVA VERA, katere nosilci so ponavadi verski fanatiki. .

[Marsa]

pejte kam drugam nakladat.....

 

spolna zloraba...je bolečina, trpljenje, kletka, .....je virus in bakterija, ki razžira , uničuje, okuži, zagnoji vsak dih, prežame življenje z grenkobo pelina....

 

...če ni blagodejnega obkladka, ki bi razkužil gnojno rano v globino, tud soli ni treba v rano

..je v samem bistvu zloraba moči, sile nad šibkejšim

Preraste jo samo tisti, ki je sposoben, da se okrepi in ojača....vse ostalo umre v lastni bolečini.

 

[emanuel]

pejte kam drugam nakladat.....

 

spolna zloraba...je bolečina, trpljenje, kletka, .....je virus in bakterija, ki razžira , uničuje, okuži, zagnoji vsak dih, prežame življenje z grenkobo pelina....

 

...če ni blagodejnega obkladka, ki bi razkužil gnojno rano v globino, tud soli ni treba v rano

 

In zakaj nis replicirala na Bernovo nakladanje (Brez posiljevalcev nekateri ne bi doživeli svoje karmične naloge) ?

Pa na izjavo "V prejšnjem življenju sem mogla biti nekaj zlo hudobnega, da se mi zdejle vse to vrača." A se ti to ni zdel vredn komentirat?

[emanuel]

Vem kaj mislis Emanuel. Razlicno sva poimenovala. Tudi jaz sem hotla rečt, da ni nihce kriv, "niti on niti njegovi starsi". Normalno je da se clovek vprasa o "krivdi". To ne pomeni, da je nek verski blaznez, ampak takole, izprasuje sebe pac. Zdaj pa bom nehala smetit temo, Lia

 

Zato je tud brez smisla, da se žrtu obremenjuje z eno fantomsko krivdo v prejšnih življenjih.

[exorcist]

Zanimivo tole, Exorcist, da ne sprejemas zakona vzroka in posledice. Danes je to zelo moderno, karma pa to:))) Moti te vsako zavracanje moči svobodne volje. Saj stekam, kako mislis...nazadnje bo še kaksna babica, ki ve, da njen zet pretepa in zlorablja vnukico, trdila, da je taksna bozja volja in da bog itak vse hudo kaznuje, dobro pa placuje in placal bo z dobrim tudi njej, ker je vdano molila, da se stvar uredi. Malo karikirano, a je mozno, da je kdaj drzalo.

 

Vsaka vera govori o tem zakonu, tudi katoliska v Jezusovem stavku Kar sejes, to žanješ. Ker res drzi, da taksni nauki pri slabo poucenih kvarno vplivajo, da si nazadnje kdo še res misli, da je sam vsega kriv in da si ne zasluzi nic drugega kot trpljenje, pa bom povedala zakaj:

Ce verjames karmi, potem ves, da je vsako prejsnje zivljenje zivel tvoj predhodnik, ki je imel drugacno delovanje, vrednote in misljenje kot ga imas sedaj ti. Veliko nasih predhodnikov je zivelo pred nami in naseljevala jih je ista (nasa) dusa. Dusa je vecna, ena in ista, a osebnost in telo sta umrljiva. Dusa se izgrajuje preko izkusenj bla bla bla, malo sem zasla iz teme. Hocem povedati to bistvo, da "sedanji ti" ne mores biti kriv za ravnanja tvojega predhodnika v nobenem primeru, tvoja zavest, ego, to je vse umrljivo. In ko se naslednjic inkarniras, dobis popolnejso osebnost glede na sedanje razmisljanje in delovanje, po zakonu karme pac, kakor si deloval. Bla bla bla, vem da tole ne spada v to temo...napisala sem zato, da se bo vedelo, da tudi po tej verski resnici nihce ni odgovoren niti kriv za sedanje trpljenje ali nagrade, namrec - dogodi se preko dela predhodnikov (jazov iz prejsnjih zivljenj) in ne zato, ker bi si to zasluzil ali bil necesa kriv. Ni kriv! In ce kdo misli, da je kriv, ne pozna dobro nauka karme.

 

Pa pustimo to. Tole je bla samo teorija seveda, v resnici pa ne vemo nicesar, kdo kaj doloca; al mi sami sedaj, ali mi sami poprej, ali nasi predhodniki poprej ali je vse cisti slucaj -to je brezveze!

 

Ko berem tale svoj odstavek, ki si ga pastal, sem prav presenecena, kako sovrazno sem delovala. Kar si ti pozdravil. V bistvu pa bi bla jaz s taksnim ravnanjem ista kot potencialni nasilnez. Ali sem jaz v bolnici ali pa on - ista figa. Kljub vsemu se ima vsakdo pravico braniti in uporabiti vsa sredstva, da prepreci lastno trpljenje, pustimo ZDA, kjer lahko brez opozorila streljas na pijanca, ki je ponoci zašel na tvoj vrt, samo zato, ker ga ne poznas in si se pac pocutil ogrozenega.

Kdor je bil dolgotrajno maltretiran, pa ima uniceno samopodobo, uniceno custvovanje in ne more cutit nicesar, morda strah. Zelo tezko pa jezo in sovrastvo, ki bi najbolj dala moc za odboj napada. To bi bilo prevec unicujoce, zato si psiha sama zgradi obrambo pred temi custvi, osebnost je spremenjena. Zato pa se mi zdi še vedno zelo pomembno vtaknit se vcasih tudi tam, kjer se ni vedno spodobno, v druzino in prijaviti nasilneza, pa ne zato, da dokazemo,da imamo srce ali ker bi mi osebno sovrazili storilca. V resnici ljudje ne moremo sovraziti nekoga, ki nam osebno ni naredil nicesar - in kdor se kaze kot taksen in na veliko obsoja, pac glumi in se gre neko pravicnisko razsojanje, da bi bil "in" ali imel neko premoc in pritrjevanje s strani okolice. Treba je resiti zrtev, zato!!! Dalj casa kot trpi, bolj dolga bo pot do njene osvoboditve izpod peklenskih obcutkov, ki se jih niti opisat ne da, leta in leta. A cas dela svoje, vedno gre razvoj naprej. Proti osvoboditvi, velja za vse zrtve x!x Socutje do zrtev zlorab se kaze tudi s tisino. Brez da se od nje pricakuje karkoli pac in brez da se ji daje vedet, kaj naj ona bi in kaj naj ona ne bi. Razen strokovnjaka ali nekoga, ki je ze prehodil pot in je zunaj vsega slabega.

 

Tukaj večina "duhovnežev" pridiga o odpuščanju kot poti do ozdravljenja, seveda vse zavito v nek religiozni celofan, vendar ne vedo, da je to past, v katero so se sami ujeli. Odpuščanje samo po sebi namreč še ni nikoli prineslo ozdravitve.

 

Torej ta nuja, da se žrtev identificira z agresorjem, se delno skriva tudi v tem novodobnem verovanju v reinkarnacijo in karmo, pri kristjanih pa nastavljenje še levega lica zraven desnega, kjer se je pač treba spoštovati te očetovske figure, ki utelešajo avtoriteto (tudi žrtve posilstva, kjer so jih družinski člani zlorabljali, predvsem oče), pa čeprav so bili krivični, sadistični.... Torej naša celotna družba zagovarja take barabe, kot so posiljevalci...

[Izraz]

Odpuščanje samo po sebi namreč še ni nikoli prineslo ozdravitve.

 

Vendar brez tega do ozdravitve ne more priti.

[exorcist]

Vendar brez tega do ozdravitve ne more priti.

 

Odpuščanje, če si drugi tega ne zasluži oz. ne prosi, je kontrna indicirano, torej brezpredmetno.

[cashy]

se ne strinjam...s tem, ko odpustiš, pa če tudi grešnik tega ne ve, se rešiš verig, v katere te je on vklenil, ko si mu zameril. Z odpuščanjem sebi in njemu puščaš prosto pot, pozabiš preteklost in lahko zadihaš s polnimi pljuči.

Z odpuščanjem pomagaš sebi, ne njemu.

[exorcist]

Načim je odpuščanje vsiljen koncept, nekaj kar bi morali (tudi vera in morala pogosto to zahtevata, da delamo zoper sebe in lastna čustva), je v kali obsojeno na neuspeh, kajti ko se prisilimo v odpuščanje, še globje v nezavedno potisnemo svojo jezo, bes, razočaranje in kar je še teh neg. čustev, ki nato zaživijo čisto svoje, še bolj razdiralno življenje, ker z mehanizmom potlačevanja, zanikanja in samoprevare se teh čustve bismo rešili, mapak v neši podzavesti živijo naprej in s časom pridobivajo še na svoji eksplozivnosti, kar se lahko sprevrže v samodestruktivno vedenje (agresija obrjena navznoter - depresija) ali antisocialno vedenje (agresija obrjena nazven, na račun katere trpijo naši odnosi z ljudmi in se vse bolj izoliramo).

 

Odpuščanje se zgodi ali pa se ne, vendar je to spontan proces in v odnosu celjenja naših ran pravzaprav čisto irelevanten. Gre namreč za meje, ki jih mi sami v sebi postavimo agresorju, tiranu, posiljevatelju - in ta pot je prava. Lahko pa se seveda varamo varamo na racionalni ravni in zanikamo pristna čustva, da smo z odpuščanjem kaj dosegli, dokler nam ne vrže pokrovke s "posode z vrelo vodo", ki jo skušamo po vsej sili obdržati na loncu.

Popravljeno 21. november 2005 -> exorcist

[Marsa]

se ne strinjam...s tem, ko odpustiš, pa če tudi grešnik tega ne ve, se rešiš verig, v katere te je on vklenil, ko si mu zameril. Z odpuščanjem sebi in njemu puščaš prosto pot, pozabiš preteklost in lahko zadihaš s polnimi pljuči.

Z odpuščanjem pomagaš sebi, ne njemu.

[cashy]

kdo pa pravi, da odpuščanje ne more bit spontano in pristno čustvo...saj ni nujno, da to potlačiš vase, lahko se razbesniš, razdivjaš, razkričiš jezo ven, vendar ne nad osebo...mogoče doma, ko nikogar ni, tolčeš po zidu, po mizi, postelji, preklinjaš...vendar na koncu čutiš olajšanje, mogoče celo toplino do tega človeka. V glavnem, počutiš se bolje, kot da bi še vedno kuhal zamero...ko te priklene nase, ko ga vidiš, vedno začutiš nelagodje, jezo...to pomeni, da nimaš proste in lahke duše....itd, itd..

[exorcist]

kdo pa pravi, da odpuščanje ne more bit spontano in pristno čustvo...saj ni nujno, da to potlačiš vase, lahko se razbesniš, razdivjaš, razkričiš jezo ven, vendar ne nad osebo...mogoče doma, ko nikogar ni, tolčeš po zidu, po mizi, postelji, preklinjaš...vendar na koncu čutiš olajšanje, mogoče celo toplino do tega človeka. V glavnem, počutiš se bolje, kot da bi še vedno kuhal zamero...ko te priklene nase, ko ga vidiš, vedno začutiš nelagodje, jezo...to pomeni, da nimaš proste in lahke duše....itd, itd..

 

 

Jeza mora letet na svoj pravi izvor, na osebo, na tistega, ki jo je v primarni fazi ustvaril to čustvo, ker "lamanje krožnikov" in udarci v prazno oz. zid, vse to je "mrtva" tvarina, čeprav verjento deluje podobno kot telesna aktivnost, da mogoče ima res nek relaksacijski učinek na kratek rok. Žrtev zlorab pa se pogosto identificira z "rabljem", ker se je zdi nevarni kazati svoja čustva in se počuti ogroženo, sploh ko gre za nemočnega otroka, ki je eksistencialno odvisen od svojih staršev. Tudi če gre za odraslega človeka, je lahko strah v isti meri prisoten in žrtev dobesedno ohromi, zato pa je recimo tako pomemna psihoterapija, ker se nekdo lahko zdravi, tudi če so njegovi zlorabljevalci že zdavnaj pod rušo, namreč cilj je, da pacient odkrije zatrta čustva in jih nevtralizira s podoživljanjem pacient-psihoterapevt, torej v transferju, kjer to agresorsko figuro na simbolen način predstavi sam psihiater (mislim, da imaš v Gestalt terapiji prav azto prirejeno metodo dveh stolov) in pod strokovnim nadzorom privabi na plano vsa ta pacientova "spača" čustva z zelo velikim emocionalnim nabojem, ki jih je pacient potlačil v nezavedno ali si jih ni upal pokazati, jih je zanikal, odcepil...

Popravljeno 21. november 2005 -> exorcist

[cashy]

saj težava je v tem, ker jih je potlačil in zanikal, ne pa odpustil...ko odpustiš, preprosto pozabiš, kot da se tisto dejanje ni zgodilo..

[Todika]

pejte kam drugam nakladat.....

 

spolna zloraba...je bolečina, trpljenje, kletka, .....je virus in bakterija, ki razžira , uničuje, okuži, zagnoji vsak dih, prežame življenje z grenkobo pelina....

 

...če ni blagodejnega obkladka, ki bi razkužil gnojno rano v globino, tud soli ni treba v rano

..je v samem bistvu zloraba moči, sile nad šibkejšim

Preraste jo samo tisti, ki je sposoben, da se okrepi in ojača....vse ostalo umre v lastni bolečini.

 

ja sam zakaj je to tako velko trpljenje itd.....ker mi pravmo da mora bit.....ker družba tko pravi....če bi ena k je bla posiljena rekla da je šla čist smoth čez to, da je kul in vse......bi se našli eni bambusarji k bi rekli da ji je verjetn pasalo, da je sama hotla, blablabla družbenosprejemljivo je edino to da žrtev zlorabe grozno trpi, da ne je, ne spi, ne pride k seb, da je samomorilsko nagnjena...........vse ostalo ne pride v poštev, ker pol pač ni blo tok hudo :xx!:

[Onix]

Todika

[lia]

ja sam zakaj je to tako velko trpljenje itd.....ker mi pravmo da mora bit.....ker družba tko pravi....če bi ena k je bla posiljena rekla da je šla čist smoth čez to, da je kul in vse......bi se našli eni bambusarji k bi rekli da ji je verjetn pasalo, da je sama hotla, blablabla družbenosprejemljivo je edino to da žrtev zlorabe grozno trpi, da ne je, ne spi, ne pride k seb, da je samomorilsko nagnjena...........vse ostalo ne pride v poštev, ker pol pač ni blo tok hudo :xx!:

 

 

sorry... Todika zato ker se to najpogosteje zgodi otroku......pa itak brez veze še kaj nalagat ...pa žrtvi se ne vidi, najpogosteje se to potlači globoko nekam in se pokaže v čist drugih zadevah.....ne piše usred čela ...ma sej sploh ne vem zakaj pišem...

 

mogoče zato, ker ne morem čitat koga , ki je preveč pametn...

[Todika]

sorry... Todika zato ker se to najpogosteje zgodi otroku......pa itak brez veze še kaj nalagat ...pa žrtvi se ne vidi, najpogosteje se to potlači globoko nekam in se pokaže v čist drugih zadevah.....ne piše usred čela ...ma sej sploh ne vem zakaj pišem...

 

mogoče zato, ker ne morem čitat koga , ki je preveč pametn...

 

ja lia, itak, sam a štekaš point, ka sm hotla povedat pa vse skup je tk narobe zastavljeno, pa starši dobesedno porinejo v roke svojga otroka takmu psihiču dostkrat....žal....ker je pač že sam odnos do spolnosti zgrešen in vse to.....

ker se prepoveduje, ker se grozi, ker se kaznuje.....za kakršnokol raziskovanje na tem področju....

enkrat sm že mensezdi eno primerjavo dala.....mal banalno sicer

otrok se hoče s kolesom vozit, ga zanima, vse to.....starši popenjo, kaj vse se mu lohk zgodi, lohk pade, lohk ga avto zbije.....svašta......sam otrok bo pač na skrivaj poskusu, takoj k bo prva šansa se pokazala.....in če bo kej narobe, če ga bo usulo tam nekje, a bo povedu staršem.....ne ne bo, ker ve da tega itak nebi smel počet........ker ga bo strah, ker itak nebi smel......

s spolnostjo je pa isto....otroka zanima, je radoveden, razni pedofili pa dobr znajo to izkoristit pa si pridobit otrokovo zaupanje na začetku......pol k se pa pizdarija zgodi je pa prepozno

[lia]

čist te štekam ...sam ti mene ne

 

največ tega se zgodi v družinah.... :xx!:

 

foter ponavad :xx!:

 

*

 

sej je brez veze...itak.....se pa v tem punktu strinjam ...če vse bolj sproščeno , da je tega manj...

sam ne me šopat, da so to uni zaripli pa nevarni klošarji, pa psihiči....največ jih je na zunaj videt čist običajnih :xx!:

[Todika]

čist te štekam ...sam ti mene ne

 

največ tega se zgodi v družinah.... :xx!:

 

foter ponavad :xx!:

 

*

 

sej je brez veze...itak.....se pa v tem punktu strinjam ...če vse bolj sproščeno , da je tega manj...

sam ne me šopat, da so to uni zaripli pa nevarni klošarji, pa psihiči....največ jih je na zunaj videt čist običajnih :xx!:

 

sej tisti taobičajni so taveč psihiči.....in to je najbolj grozlivo....in v družinah ja.....če bi biv odnos drgačn, bi otrok taprvič k bi en tak fotr probov kej to povedal....in škoda bi bla dost manjša

[alef]

Načim je odpuščanje vsiljen koncept, nekaj kar bi morali (tudi vera in morala pogosto to zahtevata, da delamo zoper sebe in lastna čustva), je v kali obsojeno na neuspeh, kajti ko se prisilimo v odpuščanje, še globje v nezavedno potisnemo svojo jezo, bes, razočaranje in kar je še teh neg. čustev, ki nato zaživijo čisto svoje, še bolj razdiralno življenje, ker z mehanizmom potlačevanja, zanikanja in samoprevare se teh čustve bismo rešili, mapak v neši podzavesti živijo naprej in s časom pridobivajo še na svoji eksplozivnosti, kar se lahko sprevrže v samodestruktivno vedenje (agresija obrjena navznoter - depresija) ali antisocialno vedenje (agresija obrjena nazven, na račun katere trpijo naši odnosi z ljudmi in se vse bolj izoliramo).

 

Odpuščanje se zgodi ali pa se ne, vendar je to spontan proces in v odnosu celjenja naših ran pravzaprav čisto irelevanten. Gre namreč za meje, ki jih mi sami v sebi postavimo agresorju, tiranu, posiljevatelju - in ta pot je prava. Lahko pa se seveda varamo varamo na racionalni ravni in zanikamo pristna čustva, da smo z odpuščanjem kaj dosegli, dokler nam ne vrže pokrovke s "posode z vrelo vodo", ki jo skušamo po vsej sili obdržati na loncu.

 

Mislim da ti ne razumeš kaj je odpuščanje in da tudi ne znaš ali nočeš odpuščati.

Odpuščanje ni neka obveznost ali prisila, Je le del procesa ozdravitve, osvoboditve, kakorkoli že to imenuješ.

Če ne odpustiš, če kaznuješ, se maščuješ ali samo obdržiš jezo - ali s tem kaznuješ tistega ki te je prizadel?

Ali on to ve in občuti?

Ne

Oprosti na izražanju - jebe se mu za to.

Ne odpustit ali vsaj poskusit odpustit - zaradi tega bo še veliko prej odneslo pokrovko, kot ti pišeš.

Odpuščanje ni spontan proces. Se je treba mal potrudit za to da si sposoben odpustiti.

[Piko]

V katerih dveh temah imamo tule največ za povedati? V Varanju in Spolnih zlorabah. Tu je naše znanje najmočnejše, sicer ne bi prebral toliko različnih teorij. Ene par jih zares piše iz prakse, ti bolj sprašujejo, vsi drugi pa vemo vse o tem in smo seveda trdno prepričani v to. Kako bi en tak, ki mu je vse jasno, zakaj in kako do tega pride, pa kako je treba ravnati po tem in še sto podrobnosti, pisal v primeru, da se je to zgodilo njemu? Skratka v teh dveh temah strokovnjakov ne manjka.

 

Piko

 

P.P. Meni se prej porodi vprašanje kot trditev v taki temi, kot so Spolne zlorabe. Vzamem za primer, ko je oče zlorabljal svojo hčer. Kako je možno, da žena oz. mama ni nikdar nič opazila, da ni vedela? To mi je tako težko razumeti. Potem imam naslednje vprašanje: kako bi jaz, če bi bil sam zlorabljen, lahko komu zares zaupal, če te zlorabita tvoja najbližja dva? Eden fizično, drugi je pa zlorabil zaupanje. Kako zaupati moškim, če te je zlorabil oče, kako zaupati ženskam, če bi mama morala kaj vedeti, pa ne? A naj verjamem njeni zgodbi, da ni vedela? Meni bi se porušilo generalno - zaupanje na slošno. Odrastel bi in iskal pomoč okoli sebe s tem svojim večnim dvomom, koliko lahko zaupam tistim, ki mi svetujejo pomoč. To vsekakor ni bilo vprašanje za strokovnjake in teoretike te teme.