Spolne zlorabe

[skwo]

"V vsem vesolju je en sam kotiček, ki ga lahko spremeniš - to si ti". Tebi je to uspelo. Čestitam.

Heja ,to je pa bilo lepo napisano začutiš ugodje,varnost in kar mi veliko pomeni-sprejetost. zato tudi brez presodkov govorim o svoji izkušnji,ker bi rada dala upanje vsem,ki še tega ne zmorejo,to mi veliko pomeni,da pogledaš v žive oči,ki se tudi smejejo in jokajo.

PS za Celje pa ni slaba reklama,ker kdor ne taji in skriva je tudi pogumen človek-predvsem dober,ker s tem ko se nekaj odkrije(slaba stvar) da možnost ,da pride do sprememb na boljše.....

[Marsa]

Skwo - si frajerka, dbest se mi zdi, ko si uletela k nam in delis z nami tole izkusnjo - zagotovo ni simple tole reci oz. napisati, pa kakorkoli obrnes, pa kolikor si pogumen, moder.....

Res - svaka ti cast.

[tinka]

stari  se je zapil in se smili sam sebi-jaz pa nimam slabe vesti,da sem jaz kriva za njegovo slabo pocˇutje

ta del je pri meni isti...me je hotel se prepricat, da sem jaz kriva ker je pil pa kadil...pa se je zdaj zdravil, zdaj pa ne govori z mano ze dosti let.

po moje je prisel v trezno stanje in je ugotovil, kaj je delal z mojo glavo, pa je prevec tega, da bi to sprejel in se je raje skregal z mano...

dosti lazje!

 

skwo: si res poseben model, a ti je to uspelo!!!

 

[Žarek]

Živjo vsem!

Doživela sem to izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu.Imam 36 let in sem mati dveh deklic.Prav danes sem doživela ponovno doživetje strahov iz otroštva. Življenje me je pač privedlo do takih posledic, da sem ostala sama z dvema otrokoma in to obe deklice.Večkrat si mislim da so posledice mnogo hujše kot dejanje samo, ker s tem živim celo življenje.Da vam ne opisujem strahov ki jih doživljam.Na srečo nimam večjih psiholoških poškodb, kot večina.Večkrat si mislim,...(jočem)...kako je mogoče da se me je lotila taka zverina, mene majhnega otroka, ..zakaj se sprašujem... Ne morem zbrisat teh dogodkov iz spomina, boli, grozno boli...V sebi čutim ponorelo deklico, polno jeze,..Povem vam da je mnogo tega, pogovarjam se namreč z ostalimi in sem zgrožena nad moškimi nasploh.Bojim se moških.Povrhu vsega sem še privlačnega videza, tako da imam občutek da me te moške zverine razjedajo že samo s pogledi.Jaz tako vidim moške na žalost.Če bere to katera, ki je doživela isto kot jaz prosim naj se mi javi, rada bi delila občutke z njo! Hvala

[Guest sanjalica]

Doživela sem spolno nasilje v najhujši obliki; pa vendar mi je uspelo ustvariti dokaj normalen odnos do moških...

 

Nikoli na moške (kot populacijo) - ne pomislim kot Žarek - da so zverine... Zverine so posamezniki. (odkrito - dosti raje imam moške kot ženske - tudi za prijatelje, zaupnike, družbo)

Zverine so Ženske in Moški; ljudje, ki jim NE ne pomeni NE.

(pod spolno zlorabo štejem tudi prisilo do seksa v zakonu!)

 

In NIHČE Žarek ni doživel tistega, kot si ti...vsaka izkušnja je toliko osebna, zelo drugače živimo to svoje življenje s to izkušnjo. Tvoja izkušnja je tvoja, moja moja - in samo sočustvujem lahko s tabo, tvoje bolečine občutiti - žal ne morem. Lahko jo čutim, da bi jo pa dojela v vsej njeni veličini - ne.

 

So obdobja v mojem življenju, ko se na dogodku iz preteklosti nabira pepel, imam že občutek, da ni več žerjavice pod pepelom... in potem zapiha nek nor veter...in razburka tisto tlečo iskrico v vsej svoji silini...

In kot da bi ne minilo toliko let...

Spoprijeti se in živeti....

 

Mogoče paradoks, vendar bolečino "pestuješ" dotlej, dokler te ne zadane spet kaj...

In potem preteklost bledi, soočaš pa se z bolečino (težavo) današnjega dne...

 

Zato Žarek...vzami srečo tega trenutka; preteklosti se ne da spremeniti... in čuvaj hčerkici

[Mick]

in sem zgrožena nad moškimi nasploh.Bojim se moških.Povrhu vsega sem še privlačnega videza, tako da imam občutek da me te moške zverine razjedajo že samo s pogledi.Jaz tako vidim moške na žalost.

 

Vsak normalen moški rad pogleda privlačno žensko , mogoče ga za trenutek tudi prešinejo kakšne nagajive misli ..........tudi jaz in tudi mene ........Samo, da bi lahko spolno zlorabil deklico, bil kakorkoli spolno nasilen do žensk........nikoli x!x

 

Drži se Žarek .......saj ni težko razumeti tvojih občutkov.......moraš pa vedeti, da še zdaleč nismo vsi moški nagnjeni k takim dejanjem........in tako tudi ne moreš tako gledati na moške.......no, lahko.........toda s tem marsikomu verjetno delaš krivico. .......in mogoče tudi preprečuješ, da se ti približa kak čist vredi ded....

[Marsa]

Zivjo, Zarek in dobrodosla!

Morala si zbrati veliko poguma, da si se vclanila in da z nami, takorekoc tujci, delis tole svojo grozno in zalostno izkusnjo.

Verjamem, da vidis moske tako, vendar niso vsi moski taki - vecina seveda ni takih. Skoda, ker jih tako percepiras, ker si s tem onemogocas normalne odnose, pa morda s svojim nekim podzavestnim 'nacinom' pritegnes ravno take oz. se ta vzorec - zlorabljanje oz. maltretiranje oz. izkoriscanje nadaljuje.

Res je, kot pravi Sanjalica - zverine so, zal, posamezniki, ki ubijejo potem filing predane ljubezni v zenski dusi, ki morda na nek nacin (ali del nje) vedno ostaja v preteklosti, v tej izkusnji.

 

Zelo me veseli, da si postala mati dveh deklic. Tebi in njima zelim cimvec ljubezni in nic strahu.

[Žarek]

Popolnoma se strinjam s tem da moški niso vsi zverine!To razumsko dojemam, vendar podzavestno nažalost še ne, se pa zelo trudim.Vem, da so moški zelo prijetni, vendar na žalost ne vsi!Isto velja za ženske, samo v mojem primeru je pač tako, žal.Pomagate mi na ta način da o tem govorim, zato vsem HVALA iz srca!Sicer sem že prešla skozi najhujše viharje glede tega. Moram tudi reči da je storilce dedek.Mislila sem da me ima na tak način rad, kot mi je govoril, vendar sem vedela da je nekaj narobe.Bila sem zelo majhna.Na srečo ni prišlo od odnosov, kar mi je rešilo življenje.Mislim da v nasprotnem primeru ne bi zmogla..Zdaj pobiram srečo in živim z zelo ljubečimo ljudni, saj sem tudi sama taka.Spoznala sem pa ogromno ljubečih miških, kot nalašč, da mi pomagajo prebrodit te zle strahove s katerimi še zdaj spim.Težko je, zelo težko, vendar mislim da bi morali nekaj ukrenit glede tega. Pornografije je vsepovsod preveč!Sex ni več posledica ljubezni, kot bi moral bit, ampak smatran kot potreba, kar ni!Vem da pač moram sprejet svet kakršen je, ampak grozot je pretirano preveč in kar lahko naredim jaz je to da govorim o sebi, o svojih občutkih.

[Mick]

Pa.....lahko bi rekli, da je seks potreba........po ljubezni .....po dotikih, nežnostih, poljubih, božanjih.....samih lepih stvareh, ki si jih lahko dva nudita. Ker vprašanje ali se ljubimo le iz ljubezni je tak mal čudno vprašanje..... saj ljubezni je več vrst........do partnerja, prijateljev, ljubic, ljudi, žensk .......konec koncev je tudi sama medsebojna seksualna privlačnost dveh neka vrsta ljubezni med njima.........in tako je ena izmed njih zagotovo prisotna, ko se ljubimo ...torej....se ljubimo iz ljubezni

[tinka]

Pornografije je vsepovsod preveč!Sex ni več posledica ljubezni, kot bi moral bit, ampak smatran kot potreba, kar ni!Vem da pač moram sprejet svet kakršen je, ampak grozot je pretirano preveč in kar lahko naredim jaz je to da govorim o sebi, o svojih občutkih.

Zarek lep pozdrav!

in za pogum za tole akcijo!

in ti kar govori o sebi, je zelo v redu, da poves, da tudi ostali vidimo, kako se pocutis, in ta ti poskusamo olajsat ali dodat kaksen pogled na svet!

osebno mislim, da spolnost je potreba...je ena osnovnih potreb, je celo nagon, zaradi katerega prezivimo. seveda to se ne pomeni, da bomo naskakovali drug drugega vsepovprek...moznost kontrole svojih dejanj, celo misli, naj bi bila osnova nase clovecnosti, kar nas dela ljudi, in s tem drugacne od zivali. zal temu ni vedno tako, zato so tisti ljudje, ki tega ne zmorejo v tvojih oceh (upraviceno) zverine. najbrz je tebi pretezko gledat to od zunaj, ker si pac del te zlorabe, ker se ti je to zgodilo, kar naj se ne bi, in je tvoje zaupanje v te moralne dobrine precej manjse, kot nekoga, ki ima s spolnostjo samo lepe izkusnje...

torej te razumem....ampak je spolnost pogosto tudi 'samo' spolnost, ne pa posledica ljubezni, in to samo po sebi ni narobe, dokler sta obe strani za...problem nastane, ko je tako, kot si ti- in druge tukaj- opisala...

ne vem, se bojim, da je bilo zlorab vedno dosti, samo, da zadnje case vec slisimo o tem, o zlorabah..itd, ker si ljudje vec upajo povedat. mislim, da je to en velik plus nasega casa in dejavnosti, kot je naprimer tale forum..zato ga kar s pridom uporabi...!!! res!

vem na primer za zgodbe precej starejsih ljudi, tudi mnogo moskih ki so bili zlorabljeni v mladosti, vendar se 50, 60 let nazaj skoraj ni zgodilo, da bi to prislo v javnost...kdo ve, koliko gorja so sami posledicno povzrocili drugim...! zato je pomembno, da se to pove. vsaj zato, da ze drugi zavemo, ce se ze ti ne pocutis zato kaj bolje...torej: hvala za tvoj trud!!

in drzi se!

tebi in tvojim dekicam pa zelim lepo zivljenje z dobrimi moskimi!!

brez strahu, sramu in bolecin!

[Sončna Vila]

Se vam pridružujem pri debati...

 

Vsem, ki ste pisali sem not, še posebej pa Tjazyju in Marsi, ful hvala za nekatere besede... v meni je brbotalo do danes, ob branju tega pa sem končno uspela videti še delček mozaika več.

 

Ne vem, če bi svojo izkušnjo lahko označila za spolno zlorabo, ker se ni začela kot taka, pa tudi sama sem kriva za vse skupaj, ampak vseeno je morda dobro, če zapišem par svojih razmišljanj.

Mama mi je v otroštvu, že dokaj zgodnjem, "pomagala" pri tem, da sem na svojo spolnost začela gledati kot na nekaj prepovedanega... To tudi skrivala pred njo, ker "ni prav", mami ne dovoli... Ko je prišlo do tega, da sem začela raziskovati področje spolnosti tudi s fantom, prvim resnim pri 14ih letih... sem si še sama "pomagala" pri vsem skupaj... In že pri štirinajstih sem se naučila, da si bližino lahko kupiš tudi na tak način... Takrat sem mislila, da se imam lepo, da v tem uživam, da delam tisto, kar je prav (v resnih razmerjih se pač seksa, a ne?)... danes pa vidim, da sem z vsakim... spolnim odnosom... vsakim fantom, ki sem mu pustila do svojega telesa... delala raze po svoji duši. Vendar takrat pač nisem znala drugače. Šele sedaj, po destih letih aktivnega spolnega življenja, sem bila sposobna s pomočjo čudovitega človeka uvidet, da mi na tem področju ne štima vse tako, kot bi moralo...

In se je začelo. Obtoževanje, krivda, sram, jeza, bes... Obtoževanje drugih, sebe... Bolečina in nemoč ob njej, ker ne veš, kako jo omiliti, ne znaš...

Vse, kar sem potrebovala (in še veliko tega bom, kar nekaj časa) je bilo to, da sem se začela poslušati... upoštevati dušo v meni, ji prisluhniti in se postaviti zase... Danes... ne dajem več telesa zato, da bi bila sprejeta, da bi dobila bližino, pa čeprav bi bil to človek, ki ga ljubim. Dala bom to, če se odločim, če si bova tega oba želela.

Hmmm. ... je pa res... vzorci, ki smo jih vzpostavili, so tisti, na katerih moramo delat. Sama sem navajena delat nekaj, zato moram v prihodnje bit res pazljiva pri dejanjih, ki se tega tičejo... pozorno spremljat, kako se odzivam, zakaj... kaj mi to pove... edino tako lahko potem po nekaj časa razumeš... razbiješ vzorec... ga prerasteš.

 

Punce... pot vodi naprej, ne nazaj.

 

 

Sončna Vila

[bigm]

Žarek, lep pozdrav!

 

Mislim, da si kar prav naletela na tale forum. Lepo je, veš, če lahko glasno govoriš (pišeš) o svoji težavi. Preteklost se s tem seveda nič ne spremeni, ampak breme preteklosti vseeno postane lažje. Del bremena si preložila tudi na naše rame. Če si brala poste za nazaj, si videla, da so se oglasile tudi druge punce, ki so imele podobne tragične izkušnje. Povedale so, kako jim je uspelo živeti in preživeti s to težko rano na telesu, zlasti pa še na duši. Veliko poguma so potrebovale in so ga tudi našle v sebi. Tudi ti si ga in ga še boš. Kadarkoli pa bo breme pretežko, ga nekaj preloži tudi na naše rame.

 

Moški ti je povzročil gorje. En moški, ne vsi. V časopisu beremo, ta in ta moški je umoril tega in tega. Moški! Vendar to ne pomeni, da so vsi moški morilci. Niti vsi moški spolno ne zlorabljajo deklic. Razumsko to veš. Potreben pa bo najbrž še čas, da se bo to vedenje vpilo tudi v tvoj čustveni svet. Pogovori se s puncami, ki so preživele podobno kalvarijo, s Sanjalico in Skwo. Nekako se mi zdi, da je Skwo prišla še najdalj na tej poti. Občudovanja vreden pogum je pokazala. Sanjalica seveda tudi. Najbrž je še kakšna na LF, pa se še ni razkrila. Pomenite se vsaj na osebnih sporočilih. Olajšale si boste dušo.

 

Žarek, iskreno želim, da bi na LF našla tisto, kar iščeš in potrebuješ. Razumevanje in pomoč.

 

Dobrodošla torej na forumu!

[Žarek]

Ja hvala:)) , zdaj sem pa prav ganjena od tako lepega sprejetja . Življenje je čudovito in popolno, če ga živimo.Vsak zakaj najde tudi svoj zato.Če živim v preteklosti zgubljam sedanjost, kar pa je res velika škoda.To sem počela dolgo časa, zdaj več ne!Dala sem si besedo, da bom rešila zamere v sebi, ker vem da ni pravično da tako čutim moške.Mislim da je to bila kot nekakšna zaščita, ki je ne potrebujem več!Vendar je odločitev moja, kako bom živela, sama ali s partnerjem.Družba nalaga, da je sreča v dvoje, vendar se moti, mislim da človek najde srečo v sebi in jo šele potem lahko deli tudi z drugim( recimo partnerjem).Zamere ki jih imam še v sebi ne mislim nalagat na partnerja.Želim najti srečo v sebi, in potem se bo videlo naprej.Veliko se ukvarjam z različnimi tehnikami čiščenja, alternativnimi, ker mi bolj ustrezajo in sem pač sama tak človek ki veliko meditiram.Če je kak firbec glede tega,je to rpav moje področje in rade volje vračam uslugo,ker ste me poslušali!Z ljubeznijo do vseh vas!

[Sončna Vila]

Pomenite se vsaj na osebnih sporočilih. Olajšale si boste dušo.

bigm

 

Če živim v preteklosti zgubljam sedanjost, kar pa je res velika škoda.

Žarek... res je, tudi sama sem prišla do te ugotovitve... Sama sicer (še vedno) bežim stran od realnosti na drug način, ampak zato ni to nič manj povezano z mislimi... In dobrodošla !

 

K mojim včerajšnjim besedam bi rada pripisala še to... ko ugotoviš, da so pravzaprav tvoje misli tiste, ki ti povzročajo bolečino, da se z lastnimi mislimi zaklepaš sam v ječo, ki si si jo zgradil... potem milni mehurček poči... in iz bube se razvije metulj.

Je pa res... da imamo vsaka do svoje resnice čisto specifično pot in čisto poseben ključ, ki odpira vrata skozi bolečino do svobode.

 

Aja... eno knjigo bi priporočila puncam, ki so dale to skozi... In sicer "Prva oseba množine" , dr. Cameron West. Avtor v knjigi opisuje manifestacijo številnih spolnih zlorab, ki jih je preživel v otroštvu, in sicer v bolezni disociativne motnje ali po domače multiple osebnosti.

BRIEF SYNOPSIS;

Cameron West was thirty-eight, a successful businessman, happily married for thirteen years, and the father of a young son, when he spoke these words. The "voice" belonged to Davy, the first of twenty-four distinct alter personalities to emerge over a period of several months and recount memories of horrific abuse that had been kept secret from West for over thirty years. Twenty-four fragments of West’s self, each with his-or her-own characteristics, mannerisms, recollections. There was eight-year-old Clay, tense and stuttering; twelve-year-old Dusty, gentle and kind, but disappointed to find herself in a middle-aged man's body; eight-year-old Switch, full of rage and destructive impulses; Bart, lighthearted and supportive; Per, sensitive, serene and wise, but unable to still Cam's internal turbulence; and Leif, with his incredible focus and force, who sometimes overwhelmed West with his demands.

In First Person Plural, West offers a masterfully written account of his efforts to understand the workings of his fragmented mind and heal his damaged spirit as he desperately hangs on to the slender thread that connects him to his wife, Rikki, his son, Kyle, and some semblance of "regular" life. In addition to telling a spellbinding story, West offers unprecedented insight into the intricate workings of a multiple's mind, as well as into his alters' coexistence with one another and those "outside." Heartwrenching, humorous, and ultimately hopeful, First Person Plural is a story that will make you stand in awe of the power of the human mind and cheer for West as he struggles to put down "Denial’s Rake," accept his past, and navigate his uncertain future.

 

pa še link: Cameron West homepage

 

Lep konec tedna vam želim

 

 

Sončna Vila

[bigm]

Žarek

 

Srečo boš iskala v sebi! To je tisto pravo. Kaj sploh smo "mi". Kaj sem "jaz". Je to telo? moj avto, hiša, moj akademski naslov? Ali pa so to le stvari, ki moje bistvo utesnjujejo. Mar ni telo le kletka, v kateri sem ujet. Telo je nekaj, kar imam, vendar to nisem jaz. Nekako kot obleka. Kot na obleko, moram pazit tudi na telo, da mi bo čim dalj dobro služilo. Pravi "jaz" pa je nekaj, kar se ne vidi in se tudi ne da z rokami otipati. Neodvisno je od telesa in se ne spreminja, ko se telo guba in upogiba. Moje bistvo, moja duša, tudi ni odvisna od hiše, avta, naslova. Mi mar more bogastvo nuditi notranji mir? Mi nudijo mir akademski naslovi? Več ko imaš bogastva, več ga še hočeš imeti. Več ko imaš naslovov, več jih hočeš še pridobiti. Tu ni notranjega miru.

 

Težave imaš v službi, doma, v okolju, kjer živiš. Hočeš pobegniti pred težavami. Greš v Španijo, Afriko, kamor koli. Si ušla težavam? Nikakor. Pred seboj ne moreš ubežati, pa če greš na konec sveta. Težave gredo za teboj. Napačno pot si ubrala. Vse težave so "v tebi", v tistem "tebi", ki nima ne oblike ne teže in ga v fizičnem svetu ni. Težave so "v tebi", kot si rekla. In tam, "v tebi" je tudi rešitev težav. Bolj ko se zaveš, da ti nisi telo , bogastvo, naslovi in bolj ko začutiš, da od teh stvari nisi odvisna, bliže si svojemu notranjemu miru.

 

Ukvarjaš se z meditacijo in gotovo si prehodila lep kos duhovne poti. Slej ko prej boš spoznala, da je "tisti" oskrunil tvoje telo in onečastil svojo dušo. Tebe, tvojega bistva, tvoje duše pa ni dosegel. Dosegel je le tisti "materialni" del, v katerega si začasno ujeta. Tvoja pot "v notranjost" je prava pot.

 

Zelo bom vesel, če mi boš zaupala konček tvoje poti in s teboj se bom veselil, ko boš v sebi našla mir.

[cosma]

Žarek

 

Sončna Vila

[pokowc]

..upoštevati dušo v meni, ji prisluhniti in se postaviti zase... Danes... ne dajem več telesa zato, da bi bila sprejeta, da bi dobila bližino, pa čeprav bi bil to človek, ki ga ljubim. Dala bom to, če se odločim, če si bova tega oba želela

lep napisala

[Žarek]

Hm mislim da je upanje premalo, v meni je popolna VERA da bom uspela na svoji poti, ker želim si svetlobo, pa ne samo sebi temveč širši okolici, posebno tistim ki mi stojijo ob strani, kot vsi vi recimo !

Upati je premalo, deluje kot prositi in potem čakati na pomoč drugih.Tudi to sem probala vendar ne pomaga niti malo!Potrebno se je soočiti z "demoni" ki so v nas.Jaz sem to naredila in se za korak osvetlila.V trenutku, ko si dovoliš čutiti vse kar nosiš v sebi, je bremena manj in dober korak za delo na sebi.Korak za korakom, razumno in prizemljeno pa gre.

Cmoka vsem

Žarek

[Marsa]

... Upati je premalo, deluje kot prositi in potem čakati na pomoč drugih. ...

"Upati se pravi obupavati."

(G.B. Shaw)

[Sončna Vila]

Potrebno se je soočiti z "demoni" ki so v nas.Jaz sem to naredila in se za korak osvetlila.V trenutku, ko si dovoliš čutiti vse kar nosiš v sebi, je bremena manj in dober korak za delo na sebi.Korak za korakom, razumno in prizemljeno pa gre.

Evo, kako je lepo , ko vsaka napiše nekaj takega, kar še dodatno osvetli celotno tematiko in razširi pogled...

 

Ob tem, kar si napisala, Žarek, se mi je utrnila še ena misel... Ko nekaj boli, to odganjamo stran od sebe, zatiskamo si oči pred tem, nočemo videti... In bolj kot potiskamo stran, bolj boli... Prava pot je skozi sprejetje tega... ko sprejmeš, da te vse to determinira, šele takrat lahko delaš na tem, da te občutke predelaš. Če si govoriš, da to ni del tebe, kako boš to potem predelal?

 

 

 

Sončna Vila

[sfinga]

bravo punce tako naprej!!

[Vojko]

Hm mislim da je upanje premalo, v meni je popolna VERA da bom uspela na svoji poti, ker želim si svetlobo, pa ne samo sebi temveč širši okolici, posebno tistim ki mi stojijo ob strani, kot vsi vi recimo !

Upati je premalo, deluje kot prositi in potem čakati na pomoč drugih.Tudi to sem probala vendar ne pomaga niti malo!Potrebno se je soočiti z "demoni" ki so v nas.Jaz sem to naredila in se za korak osvetlila.V trenutku, ko si dovoliš čutiti vse kar nosiš v sebi, je bremena manj in dober korak za delo na sebi.Korak za korakom, razumno in prizemljeno pa gre.

Cmoka vsem

Žarek

 

Strinjam se s teboj!

Saj ravno tudi zato je astrologija - zato, da vidimo, kje nas čakajo dobri časi, da so lahko še boljši - da jih bolje izkoristijo - in pa kje nas čakajo luknje in zidovi - tako jih laže premagamo - ali pa vsaj vidimo čez.

 

Lep pozdrav, Vojko

[skwo]

Živjo vsem!

Doživela sem to izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu.Imam 36 let in sem mati dveh deklic.Prav danes sem doživela ponovno doživetje strahov iz otroštva. Življenje me je pač privedlo do takih posledic, da sem ostala sama z dvema otrokoma in to obe deklice.Večkrat si mislim da so posledice mnogo hujše kot dejanje samo, ker s tem živim celo življenje.Da vam ne opisujem strahov ki jih doživljam.Na srečo nimam večjih psiholoških poškodb, kot večina.Večkrat si mislim,...(jočem)...kako je mogoče da se me je lotila taka zverina, mene majhnega otroka, ..zakaj se sprašujem... Ne morem zbrisat teh dogodkov iz spomina, boli, grozno boli...V sebi čutim ponorelo deklico, polno jeze,..Povem vam da je mnogo tega, pogovarjam se namreč z ostalimi in sem zgrožena nad moškimi nasploh.Bojim se moških.Povrhu vsega sem še privlačnega videza, tako da imam občutek da me te moške zverine razjedajo že samo s pogledi.Jaz tako vidim moške na žalost.Če bere to katera, ki je doživela isto kot jaz prosim naj se mi javi, rada bi delila občutke z njo! Hvala

Prav lepo pozdravljena in topel objem-tak medvedji!!!

Da se ti predstavim,za sabo imam 33 let,dva čudovita sinova,za sabo imam kar nekaj občasnih zdravljenj na psihiatriji,neuspeli samomor,Vojnik-zdravljenje odvisnosti,sem zdravljena tabletomanka,30 let življenja v zoni somraka...Moja zavestna izkušnja z spol.zlor. od 8-13 leta;moj zlati očka.Da so posledice hujše kot dejanje -drži kot pribito,saj se med dejanjem izklopiš,ostane samo telo,duša gre.Kar se tiče spolnega odnosa pri teh letih,na žalost še vedno mislim,da je le ta samo "za delati otroke".Zakaj na žalost?Ker priznam ,da ni res tako,samo čutim še ne drugače.Kar se moških tiče,pa mi verjami,da sem na svoji poti srečala tudi zlorabljene fante,tudi od lastnih mater-posledice so hude ,saj pri moških je še več dilem,ker se težje odpirajo in ...Skratka za mene so storilci-nimam spola za te ... Kar se mi zdi najbolj pomembno,da ti napišem je to ,da tudi ,če imaš deklici še ni pogoj,da ju čaka ista past.Najbolj pomembno je ,da ju naučiš ,da NOBEDEN NIMA PRAVICE DOTIKATI SE JU NA KAKRŠENKOLI NAČIN ,tudi objemi,ljubčkanje žlahte pride tu v poštev.Da dobita občutek NE ,da si to lahko privoščita...Drugič pa še več,moram končati.S teboj ob strani ,vedno..

[Tjazy]

 

Mama mi je v otroštvu, že dokaj zgodnjem, "pomagala" pri tem, da sem na svojo spolnost začela gledati kot na nekaj prepovedanega... To tudi skrivala pred njo, ker "ni prav", mami ne dovoli...

Sončna Vila

 

!!!!

 

ZATO, se posebno spolno podrocje, tako BOLI.. nekatera druga pa ne.. ali pa veliko manj..

[Tjazy]

Mama mi je v otroštvu, že dokaj zgodnjem, "pomagala" pri tem, da sem na svojo spolnost začela gledati kot na nekaj prepovedanega... To tudi skrivala pred njo, ker "ni prav", mami ne dovoli... Sončna Vila

 

In zato se nekateri ljudje razvijejo v posiljevalce.. KRIVDA!!! Zato so organizirane religije najvecje ZLO na Zemlji!