Skoči na vsebino

STRAHOVI


elizabeta

Recommended Posts

  • Komentarji 257
  • Objavljeno
  • Zadnji komentar

Najbolj aktivni v tej temi

xrolleyesx vse kar se nam dogaja lahko obrnemo sebi v korist ali v škodo strah zna biti koristen ker nam govori da moramo biti včasih previdni,zakaj pa nas zgrabi za vrat?ker se z njim poistovetimo ali identificiramo in mislimo oz. nas prepriča nas da smo mi ta strah.rezime:nas ni ,ostane le velik strah ali pa smo mi premajhni in prešibki da bi se mu uprli.če smo le OPAZOVALCI naredimo razdaljo med nami in čustvom ki ga imenjujemo strah..odmaknemo se od njega.TO JE NAJBOLJ P

 

OMEMBNO ,ODMIK IN RAZDALJA .tako imamo maneverski prostor za delovanje.Nikoli se z njim ne borimo ,le opazujemo.in še nekaj ,ko opazujemo bomo videli sebe kot osebo ki trpi in takrat v vizualizaciji stopimo do sebe ,do tisrega dela sebe ki ga je strah ,ga stisnimo k sebi in potolažimo .imejmo ga radi in mu stojmo ob strani.to je kot zdravljenje notranjega otroka,in vedite :inocent: :2src: strah je vedno odsotnost ljubezni in nič drugega.imejmo se RADI tudi take kot smo in s tem da nas je včasih tudi strah

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Govorite samo o socialnem strahu, kaj pa o strahu pred neznanim? Naprimer nenavadne izkušnje, v katere te razni ljudje celo življenje prepričujejo, da niso možne, potem pa se zgodi? Znas o tem tud kaj povedat ? Socialni strah sploh ni strah, je stiska:;D Pravi strah se pojavi v kriticnih situacijah, ko je ogroženo življenje (morda)

 

Be open-minded...

mimogrede :

strinjam se s tem, da je socialni strah oz. socialna fobija predvsem stiska, ker človek s tem problemem ima vedno strah pred tistemu, kar mu prihaja nasproti: pa naj si je to, da je treba v trgovino, ali kam na obisk, ali v službo...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

VRV

to je zgodba o planincu, ki se je želel povzpeti na najvišjo planino. v to pustolovščino se je spustil po dolgih letih priprav. ker je vso slavo želel le za sebe, se je odločil, da se bo na planino povzpel sam.

začel se je vzpenjati. čas je tekel in mračilo se je že. namesto, da bi poiskal prostor za prenočevanje, je nadaljeval z vzpenjanjem, dokler se ni popolnoma stemnilo.

nepredirna noč je objela planinske vrhove. okrog planinca je bila črna tema. nebo in mesec sta bila prekrita s težkimi oblaki in prav ničesar ni bilo videti.

ko se je tako vzpenjal, mu je samo nekaj korakov pod vrhom spodrsnilo in začel je z veliko hitrostjo padati. lahko je videl le še črne točke in čutil silo teže, ki ga je vlekla navzdol.

v trenutkih pošastnega strahu, so se mu pred očmi odigravali vsi lepi in slabi trenutki njegovega življenja.

ko je že mislil, da bo umrl, je nenadoma začutil, kako ga vleče vrv, s katero je bil privezan.

njegovo telo je viselo v zraku.... samo vrv ga je držala.

 

v tem trenutku je lahko le vzkliknil:

"bog, pomagaj mi!"

nenadoma se je z neba zaslišal globok glas:

"kaj želiš, da storim?"

"reši me, bog!"

"zares verjameš, da te lahko rešim?"

"seveda verjamem!"

"TEDAJ PREREŽI VRV, S KATERO SI PRIVEZAN"

 

nastopil je trenutek tišine. človek se je odločil, da se bo držal vrvi z vsemi svojimi močmi.

 

reševalci pripovedujejo, kako so naslednjega dne našli planinca mrtvega in zmrznjenega. njegovo telo je viselo na vrvi, ki se je je krčevito oklepal ....

.... SAMO TRI METRE OD TAL

 

pa ti? koliko si navezan (a) na svojo vrv?

bi jo spustil(a)?

P. S. le kaj je hotel umetnik s tem povedat
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

oja, se da, sam tiste tri metre ko padaš imaš občutek, da jih je tri tisoč x:Dx . pol je pa vse bolje in tud to vidiš, da so bili res samo trije x;)x

you see things; and you say WHY?

but i dream things that never were; and i say WHY NOT?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 months later...
Morda kdo doda kaksno svojo izkusnjo kot tudi postekano ozadje, ali nekaksen 'recept'... xcivx :vio:

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Morda kdo doda kaksno svojo izkusnjo kot tudi postekano ozadje, ali nekaksen 'recept'...  xcivx  :vio:

Ni prijetno tole s strahovi, kogar je strah, naj ga drugi še bolj ne strašijo, sicer se pa da kar dosti oblažiti z vilinskim simbolom proti strahu "SANVEIL TEI AILAH". Vsem čim manj strahu v prihodnje x!x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Morda kdo doda kaksno svojo izkusnjo kot tudi postekano ozadje, ali nekaksen 'recept'

 

Po mojem ni recepta za strah, ker strah si ti. Torej, ko želiš, da teni strah, te pač ni. Ampak včasih se oklepaš nečesa kar te je strah, ker veš kaj to je in je še vedno manj strašno od tistega kar neveš.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zame je najboljše zdravilo za strah, da se ga zaven in da naredim nekej drznega. Ko počnem nekaj drznega, potem čutim kako mi toplota na spodnjem delu hrbta skorej da žarči, tega se veselim.

 

Na žalost pa veliko strahov ni vezano na konkretne stvari in izzive, nekateri so popolnoma butasti in neopredeljeni. S temi se učim pogovarjati, kot, da bi se pogovarjala z enim vidikom sebe, eno nianso sebe. Poskušam se oddaljiti in videti svoj strah od daleč, objektivno, kajti če ni realen, vem da ima nek svoj izvor, opazujem ga, spoznavam ga in mu dovolim, da je, brez panike. Hkrati budim pa še druge vidike sebe, med drugim vidik razumevanja in vidik zaupanja in postopoma, vidim strah, ga razumem in potem ga zaupanje prevzame in on počasi izgublja svojo moč.

 

Ko se soočam s tremo in nimam časa za globlje ukvarjane in pogovor s strahom. Se ne oziram preveč nanj, se ga zavedam, vendar si pomagam z nasmehom na licu in z osredotočenostjo, ter na ta način, da zraven budim svoje zaupanje. Včasih ga budim tudi s pesmijo. Na primer v avtu, ko se peljem na neko predavanje, si pojem kako pesem, ki me budi zaupanje.

Zadjič sem si dve uri in pol, kolikor sem rabila do Murske sobote pela pesem, od Sidhharte : Na ta lep dan v meni erekcija, se ti ne zdi, da ne more biti lepša. Mir v nas vso paniko sesuje, slaba vest pozabljena....

Ne morete verjeti koliko mi je pomagalo, kot, da je ta pesem povezana s prvo čakro in z tisto iskreno voljo do življenja, veste tisto JAZ GREM V BOJ ZASE, brez strahov, brez panike

in brez slabe vesti.

Ups, joj spet se razgaljujem.

 

A ha, pa še to v knjigi ŽIVLJENJE JE TVOJE od Louise L. Hay je dobra vaja, na strani 80, z naslovom Naj gre. Meni pomaga.

 

Vse dobro.

astrologija ni za to na svetu, da bi strašila...niti ne za to, da bi določala...sam za to je, da nam da vpogled, kako stvari so...

dnevni horoskop

začetek študijskega leta na AI

17. in 18. 9., karmična sinastrija in prognostika v Postojni

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Morda kdo doda kaksno svojo izkusnjo kot tudi postekano ozadje, ali nekaksen 'recept'

 

Po mojem ni recepta za strah, ker strah si ti. Torej, ko želiš, da teni strah, te pač ni. Ampak včasih se oklepaš nečesa kar te je strah, ker veš kaj to je in je še vedno manj strašno od tistega kar neveš.

Recept sem dala v narekovaje ('recept') - predvsem je bil point v osvezevanju starih (a vedno aktualnih) tem, pa priznam, da potem pri kaki 15. ze nisem vec bila tako izvirna (kar mi je tudi aakhut nekje poocital) - skratka, samo povzela sem v temi, moj recept je samo en - proti strahu soocenje, proti depri pa delo (saj sem tam nekje dala link na povzetek clanka o tem, pa tam pisem tocno to).

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

To je ravno to, kar je strah - predstanje ko she ne dogaja... x;)x

Zato pa je 'votel in okoli ga nic' - ker en rompompom in vse - PREDEN nekaj... ko pa je TISTO, pa ni casa zanj, pac pa samo delujemo. :palec:

Mene je npr. blazno strah ves... Ko pa je Bozota se bolj strah ves, se meni to zdi bedasto in jaz potem ukrepam, prevzamem vajeti, jaz mirim in jaz sem potem tista, ki je ni strah...

 

Ali pa strah pred smrtjo.. bolj nas je strah dolgotrajnega trpljenja... torej nekih svojih predstav in vizij...

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kako lepo je zunaj! Puhasto in belo. x:)x

 

Hm. S strahom moram tudi sama pomesti. S strahovi. Najhuje je, ker nastaja znotraj nas in se ga tako veliko težje rešimo kot česa zunanjega. :o|o:

 

Vsak dan znova si je treba dopovedovati, da je vse v glavi, da se nimamo česa bati in da vesolje pazi na nas. x:)x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...