Post

[maticml]

Kaj pa veš kaj je uravnotežena prehrana. Real body needs pač ne moreš skoraj nikoli zadovoljit 100%.

[Ksenia]

sem napisala da se trudim, ne da imam...

[maticml]

pa si ti to že probala al si sam prebrala drugje?

[Michelle]

pa si ti to že probala al si sam prebrala drugje?

 

Joj model.

5kg v 10 dneh naprimer ni zdravo.

Milijonkrat je bilo že napisano, da se pri hitrem hujšanju izgublja VODA in MIŠIČNA MASA, katere verjemi, da ni tvoj primarni namen izgubljat.

Večinoma pridejo na hitro shujšane kile NAZAJ in še kakšna se doda.

Pa tudi a veš kaj delaš telesu s takim hitrim hujšanjem

Lepo vas prosim no.

 

Se mi zdi, da je pravilno hujšanje od 0,5kg - 1 kg na teden + TELOVADBA.

Za nekatere vem, da ne morejo zaradi zdravstvenih težav, pustimo to...ampak zdrav človek potrebuje gibanje.

 

Diana, shut up, ker ful dobr zgledaš. Jaz bi tvoj geštel

[Lisbona]

moram shujšat...

 

58,3kg... 160 cm...

 

mam da do 17tega shujšam na 50 kg. post ob tekočini, včeraj sem se pregrešila, ker sem zvečer jedla. takšni izpadi več ne pridejo u poštev. torej...

sploh ne rabim hrane, tekočina zadostuje za preživetje.

 

8.12. začetek

 

vmes: minus 8 kg, 3 kg vode, pol svinjarija od špeha 5 kg, fuj...ne maram več bit plump

 

17.12.konec

Glede na tvojo velikost imaš kr dost kil..sam..kot sem vidla na tvojih fotkah ,maš dost mišic ,mišična masa je pa itak težja kot špehec..

 

lepo postavco maš,zato ne pretiravaj s hujšanjem.. Mogoče kakšno kilo ali dve dol,če ti že to toliko pomeni,sam več pa ne...

Moje mnenje...

[kapljač]

SAJ SEM PREBRALA,VENDAR NISEM ZASLEDILA KAKŠNE OZ. KATERE SOKOVE JE POTREBNO UŽIVATI. SEM NOVA NA VAŠEM FORUMU, VERJETNO ŠE NE ZNAM PRAV ISKATI.

 

 

Uživaš lahko vse sokove , tudi zelja, krompirja , se pravi kar imaš pri roki in kar ima sosed na vrtu, njivui ali drevesu. Nesmeš imeti samo rane na želodcu ali poškodovano sluznico. V tem primiru pač ne uporabljaš tistih sokov, ki jih sicer nesmeš.

NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ UČINKOVIT POST JE TISTI, PRI KATEREM NAJMANJ KOMPLICIRAŠ IN SE NAJMANJ SPRAŠUJEŠ KAJ JE DOBRO ALI SLABO. POST JE POST.

SICER PA IMAMO SLOVENCI SVETOVNEGA PRVAKA V GLADOVANJU , VPRAŠ GA KAJ.

[kapljač]

Hja človek živi najdlje če je vedno malo lačan, če se strada pol itak umre.... tak da jaz mislim da ni stvar v postenju, ampak v tem da si vedno malo pod mejo... da nikol ne poješ preveč... ne pa jest jest jest, pol pa kake par dni nič....

 

 

PRAV IMAŠ, PA TUDI VIDETI SI MLAD. KO BOŠ OSTAREL BOŠ SAM VIDEL , DA JE POLEG TEGA NAČINA PREHRANJEVANJA, KI GA OČITNO OBVLADAŠ RES POTREBEN ŠE KAKŠEN POST Z SADNIMI IN RASTLINSKIMI SOKOVI. IN ČE SLUČAJNO ZBOLIŠ, KAR LAHKO PRIDE IZNENADA, BOŠ VIDEL, KAJ SE Z PRAVIM POSTOM TOREJ POPOLNIM GLADOVANJEM DA NAPRAVITI.

SLOVENCI IMAMO SVETOVNEGA PRVAKA V GLADOVANJU (ZUPANA) IN KO BOŠ ČEZ 20 ALI TRIDESET LET POTREBOVAL NJEGOV NASVET, GA KAR POKLIČ, TE BO POČAKAL.

[lea]

mislim, da se je enkrat na lnfju oglasila neka ženskica, ki je izvedla (se mi zdi, da) 90 dnevni post s sokovi in je dala link na svoj blog. ne morem ga najti, a kdo slučajno ve kaj več o tem, ker je pisala reden dnevnik o celem postopku, in me zanima kar nekaj stvari o tem?

[lea]

sem že našla! irenin blog o postu s sokovi

[Mitra]

V reviji Ognjišče sem zasledila, kako se je gospod Petrle odločil za post.

 

Na veliko opisuje kako se ga veseli, kako je enostavno, komaj pričakuje naslednjega..............

Kako zelo enostavno se sliši.

Jupi.

 

Pa če že ravno bi se odločila za 10 dnevni post, je potrebno malo več vedeti o tem.

Knjiga je, opisuje vse kar naj bi vsak začetnik potreboval.

 

Zanimajo me pa izkušnje drugih, izkušnje na lastni koži.

A je kdo to preizkusil, oziroma, na kaj je še posebaj potrebno pazit.

Kaj je bilo najtežje.....

[DON KARLOS]

OM LAKŠMI OM

 

 

SEM SE LETOS POSTIL 40 DNI SAMO NA SOKU IN ČAJU.

 

SEM NAPISAL BLOG - 40 DNEVNI POST- Z NAPOTKKI KAKO IN KAJ. GLEJTE http://www.ednevnik.si

TAM SEM LEPO OPISAL KAKO SE POSTI, KDAJ SE POSTI, KAKO SE POČUTIŠ MED POSTOM, KAKO SE TELO ODZOVE NA POST... NA VSA DODATNA VPRAŠANJA RAD ODGOVORIM.

 

(IŠČI UPORABNIK - DONKARLOS)

 

http://www.ednevnik.si/blog.php

 

 

 

POGLEJTE IN SE NASMEJTE!

 

 

 

 

 

[Mitra]

OM LAKŠMI OM

Super

[daisy]

Že kar nekaj časa nisem bila na blogu in moram reči, da je postal precej kompliciran... sem rabila kar nekaj časa da sem prišla do SVOJIH zapiskov (jih poiskala) -

 

O postu sem veliko pisala, predvsem konkretne napotke - štiri prispevke, zadnji je o dnevih po postu - kako zaključiti post.. Je na mojem blogu "marjetice" v kategoriji "zdravje" nekje na 2. ali 3. strani... Upam, da bo link deloval

 

http://www.lunin.net/forum/index.php?autoc...at=123&st=5

[Mario]

sem že našla! irenin blog o postu s sokovi

Potem pa ne veš, ali so nastale težave od granoloma ali od posta. Hvalabogu, da jih največkrat ne zanzaš

[daisy]

Moram napisat tule, da se je naš lunatik Rogy spravil z ženo skupaj na post in vztraja že 16 dni.

Ker je bral in komentiral moj blog o postu, sedaj tja občasno napiše kako mu gre in njegovo pričevanje je zelo zanimivo.

Ker komentarjev v blogu verjetno ne opazite vsi (če sploh) in ker se mi zdi škoda, da bi šli Rogijevi komentarji kar tako mimo, tule dajem link na njegovo pisanje. Preberite pričevanje postenja iz prve roke!

 

http://www.lunin.net/forum/blog/daisy/inde...20#comment18973

 

Mu bom napisala, naj tule nadaljuje zanimive opise svojega posta.

[rogy]

Hja,... najprej en lep pozdrav vsem!

Prvič sem vstopil skozi Lunina vrata 10.maja.09, iščoč informacije o postenju.

Postiti se namerava oba z z ženo. Saj so naju desetletja življenaj tako ali drugače obrusila in meniva, da je tudi v najinih telesih nastopil čas za "spomladansko čiščenje".

Pride obdobje, ko vidiš da si vedno večkrat v čakalnici svojega osebnega zdravnika, da je predal z zdravili, kjer je bil ponavadi prostor za kakšne aspirine, vitamine in posušene borovnice ter obliže, vedno bolj poln razno razne kemije in da takšno zdravljenje vedno prinese nove težave in novo zalogo drog.

Prebral sem si vsa štiri Dasy-jina nadaljevanja o postenju http://www.lunin.net/forum/blog/daisy. Všeč so mi komentarji in seveda Marjetičina izhodišča.

 

Sam imam kar dolg stresen delavnik (8-12 ur), ki mi je pridelal, ne le enega temveč kar več čirov na dvanajstniku, želodcu in žrelu. Oba z ženo nisva ne kadilca, ne "kofetarja", ne pretirana pivca alkohola (1 - 2 enoti na teden). Tudi pri hrani poizkušava biti uravnotežena. Tukaj odstopam samo jaz z morda kakšno čokoladno dobroto preveč. Ampak menda si pa kaj le lahko privoščim?

 

Ker nimam nobene literature glede priprave na post (nisem prepričan ali jo sploh potrebujem glede velike količine informacij na netu). Obstajajo tudi nasprotujoče načini izvedb (pristopa) postenja.

Zanima me tudi ali ima kdo izkušnje s postenjem v svoji aktivni t.j. delovni dobi. Namreč, prebral sem Kolarjev članek, kjer piše o mirovanju, brezstresnem okolju, meditaciji itd. To si danes lahko privoščijo rentniki morda peščica upokojencev (kako biti miren ob mizerni pokojnini).

 

Torej, da ne bom preveč nakladal...zanima me kako ob aktivni službi uspešno izvesti postenje in morda kaj več konkretnega o pripravi na post. .....

 

23.maj

8. dan posta...hmmm, nisem vedel, da bom tako z lahkoto prestal prvi teden posta. In to prvič v življenju!

Edino kar mi je težko, je jutranje klistiranje. Tega se človek ne more navaditi. Vsaj meni se zdi tako.

Moj postni dan poteka običajno, tako kot ste že mnogi napisali. Dodal sem edino 5 tibetanskih vaj takoj po jutranjem klistiranju. Te vaje mi dajo več energije kot morda stisnjeni sokovi zjutraj. Vsekakor pa se tudi slednjim ne mislim odpovedati

V teh dneh sem veliko razmišljal o tem kako malo hrane človek resnično potrebuje. Saj ne, da sem doživel neke vrste prebujenje, pa vendar se mi zdi, sploh ko gledam te množice prepolnih nakupovalnih vozičkov v vseh teh "megacentrih", da ne potrebujemo nobenih pospeševalcev ter hiper produkcij gensko spremenjene hrane itd. Potreben je zgolj premik v naši miselnosti in se zavedati tega kar mnogi ponavljajo, da ne živimo za to, da se hranimo, temveč, da se hranimo zato, da živimo. Ko bomo v to prepričani, bo sicer kakšen "dober sosed" propadel, zdravja ljudi in Zemlje pa bo več. Sicer tudi sam še nisem trdno prepričan, da bom lahko zapustil to potrošniško razvado, pa vendar...

10 dnevni kratkoročni cilj še ni dosežen. Vendar sem se že danes odločil, da grem na 20.

 

31.maj

16.dan posta

Od 1. do 10. dne je prav vse potekalo normalno; nobene želje po trdi hrani, nobene lakote, niti slabega počutja. Težave so nastopile 11. in 12. dan, ko me je popadla divja želja po ribah. Na vsak način sem si želel jesti dobro, pečeno ribo z grško solato . Če ne bi žena počela istega kot jaz, bi verjetno podlegel skušnjavi. Tako pa me je uspela prepričati, da se zadržim vsaj še kakšen dan. Torej, zelo dobro je imeti nekoga ob sebi, ki te ob krizi bodri.

Drugo zelo pomembno spoznanje je, da če ima človek pred tem težave z želodcem ("zgaga", gastritis, rane,...), naj pozabi na sadje, še posebej agrume. Če sem le te zjutraj še nekako "prebavil", so popoldan nastopile hude težave. Bolanemu želodcu kisline, ki jih vsebuje sadje škodujejo. Brskanje po internetu me je prepričalo v to. Mnogi odsvetujejo uživanje vsega sadja. V poštev pride le stisnjena sveža zelenjava. Tako sem jutranji kozarec agrumov zamenjal za sveže zelje. Bojda, da sveži zelnati sok ZDRAVI rane na želodcu. Piti ga je potrebno na tešče. Sploh ni tako slab. Energije ti pa ne da.

Čisto brez sadja tudi nisem ostal. Tista, jedilna melona (zelena) je kar pravi sadež za take kot sem jaz. Kombiniral sem jo s korenčkom in s koščkom ananasa (?).

V 14. dneh sem izgubil 12 kg (žena v istem času 5kg). Zadnja dva dneva se mi teža ni spremenila, kljub mojem vztrajanju na zelenjavnih sokovih in telesni aktivnosti (pohodništvo; tudi v breg). Ker za moj občutek vseeno prehitro izgubljam kilograme (iz 91 na 79) in sem že prava "suhljad" razmišljam, da bi kljub resnično dobremu počutju, potem po 21. dneh vendarle zaključil s postom. Ne vem pa ali bom lahko v tako kratkem času povsem pozdravil želodec, kar je bil osnovni namen posta? Če mi lahko kdo svetuje glede tega bi mu bil iz srca hvaležen!

Pa še en recept, ki je za moj okus zelo dober:

3 stebla brokolija,

3 jabolka,

1 steblo zelene,

1/2 limone

Seveda, vse sestavine "scentrifugiramo" in spijemo le sok.

Jah....Da, tudi to sem pil 2x na teden. Sem pač človek, ki greši (jabolka, limona) in nebes verjetno ne bom videl .

 

... nadaljevanje sledi konec tedna

 

lp

[daisy]

Pozdravljen, Rogy!

 

Kar se tiče izgubljanja teže se ne sekiraj, dokler se dobro počutiš.

Jaz sem izgubila v prvih 14 dneh ponavadi okoli 10 kg in se vseeno počutila krasno. Razlika je med ljudmi že v tem, alil so prej prekomerno težki ali ne. Če si bil predebel, sedaj izgubljaš tiste prve kile hitreje, potem se bo to upočasnilo. Telo pač porablja kar mu pride pod roko. Pomembno je kako se počutiš.

 

Ko namreč prideš do kritične točke, ko telo začne zažirati samo sebe, se začneš tudi počutiti zelo slabo.

Takrat je treba prenehati s postenjem.

 

Seveda je odločitev tvoja, sama vem da bi se ravnala po počutju in po tem kako hitro bodo šle kile navzdol v bodoče.

Morda pa povprašaš kar po telefonu Videnška, ki ima ogromno izkušenj s postenjem ? Rad svetuje.

[Mitra]

Tole je pa zelo spodbudno branje.

Čestitam.

[rogy]

6. junij

Za mano je 21 dni postenja. Počutje je odlično in tudi kakšne krize glede lakote, v tem tednu ni bilo. Tudi hujšanje se je "ustavilo", kar je dobro in tehtnica kaže le -1kg. Dasy je imela kar prav. Izkušena rožica, ni kaj! Kar pa je najpomembnejše, gospodje v belih haljah, (seveda, če to sploh berete) nobenih želodčnih težav in to povsem brez zdravil!!! Nobene zgage, nobenega napenjanja, tiščanje ter nič bolečin in to ob službi, ki na žalost ostaja stresna.

Če mi je prva dva tedna primanjkovalo fizične moči (hoja v breg je povzročala "težke noge"), se mi je v tem tednu le ta vrnila in tudi zahtevnejša hoja je lahkotna.

Mnogi pišejo in pišete, da med postenjem v prvi vrsti izgubljaš vodo. Pa vendar, če se držiš navodil ter zaužiješ med vsakim postnim dnem med 3 in 4 litre tekočine, je voda edina stvar, ki telesu ne more manjkati. Tako se mi vsaj dozdeva. Je pa res, da se tudi ne more vezati na druge prehranske sestavine npr. sol itd.

Torej, grem dalje!

Za konec pa še dva recepta:

sestavine za 1. sok

1 rdeča pesa

1 jabolko

1 košček gomolja zelenene ali 1 steblo

2 korenja

 

sestavine za 2. sok

1 mango

1/4 ananasa

1/4 melone

2 korenja

 

Vse je potrebno dobro stisniti, seveda. Dober tek!

[daisy]

Naj najprej pokomentiram klistiranje - za enotedenski post ni niti potrebno niti škodljivo. Če se komu ljubi klistirati si s tem dobrop očisti rit kot pravi Porny - brez kake škode. če ne, pa tudi ni nujno, ker v enem tednu se ne izloči toliko odpadnih snodi, da bi se bilo nujno vsakodnevno klistirati ali klistirati nasploh.. Malo se je trebs poslušati - svoje telo. Če se počutiš napihnjenega in ne prav donro v svojo spodnjo polovico, je kar fajn da se sčistiš.

 

Čisto drugače pa je pri dolgotrajnem postu, ko začne trelo izločati razne strupe in staro navlako iz črevesja (kdor jo ima) - te reči lahko organizem zastrupijo, poznam ljudi, ki so bili na postu brez klistira že v precej slabem stanju.

Klistir priporočajo tudi pri tako banalnih boleznih kot je prehlad ali kakršnekoli črevesne in želodčne težave (najbrž ne pri zelo vnetem črevesju ipd ?? - (pamet v roke !).

 

Sicer sama nisem zagovornik klistirja - razen pri postu, ko se mi zdi nujen - kot tudi piše v literaturah o postu.

Se pa je moji prijateljici, ki je bila kronično že pol ćivljenja zaprta, potem ko je delala post in se redno vsako jutro ob približno isti uri, prebava uredila tudi "za potem" ... izgleda, da se je črevo očistilo kakih zamaškov in dobilo nazaj svojo perisataltiko in časovni ritem

 

Drugače pa je klistir kot tehnika (z mlačno vodo) daleč najnaravnejše in nejprimernejše pa tudi najprijetnejše čistilno sredstao za črevo. Vsi razni sirupi in čaji in tablčete in svečke človeka zbojajo in povzročajo močne krče, kar tudi boli... Toplo vodo pa črevo hoče samo izriniti s svojo naravno peristaltiko.

 

Rogy, ti si (vidva sta) res frajerja. Me veseli, da imaš tako pozitivne učinke. Ampak glede želodca in teh težav boš moral še toliko bolj paziti po postu, ko se boš (fuuul počasi in po stopnjah doajanja določene hrane !!!) vračal k "normalni" prehrani.

Ker želodec med postom neha izločati prebavne sokove in kemijo, ki jo portrebuje za prebavo razne hrane, potem - če prehitro začneš jeti vse živo, ne zmore predelati tega in lahko si narediš ogromno škodo v organizmu. Zato je popostno obdobje skorajda pomembnejše kot postno, ker je treba pazit, da se telo lepo počasi spet navadi izdelovat vse potrebno za prebavo - to pa nekaj časa traja.

 

Enodnevni posti (po možnosti po luni enkrat tedensko - so lepo opisani na Luninem netu tudi kako in kaj in kdaj) so idealna stvar ampak jaz jih nekako ne zmorem Vedno me premaga lakota. Lažje mi je odločit se in več dni nič ne jest... Še lažje pa kr skoz jest

[Mitra]

Zelo spodbudno branje.

Vsakemu čestitke, ki se tega loti.

[rogy]

Sama nimam ravno neke strašne samodiscipline kaj bom jedla in kdaj ter, da se v glavi prepričam, da nisem lačna

Kljub temu sem se večkrat lotila enodnevne prečiščevalne oz. ta bi naj bila za to, da si prebavni trakt malo odpočije. Pijem samo vodo ali čaj (nič sokov in pravih čajev).

 

 

Tudi sam nisem asket. Je pa res, da sem začel s postom bolj zaradi želodčnih težav, kot pa samega prečiščevanja. Pri vodi verjetno ne bi dolgo zdržal. Čeprav s centrifugo ožeti, pa ti sokovi le dajo tisto življenjsko energijo; sadni seveda mnogo bolj kot zelenjavni. Asociacija, ki jo ponavadi podoživljam ob zaužitju sokov je zgodnji poletni travnik, prekrit z jutranjo roso. Hmmm.... Mogoče to pomaga, da napolniš z življenjsko energijo tudi tisti na pol pozavestni "jaz", ki te morda ovira pri doseganju cilja. Cilje si je bolje postaviti etapno. Tukaj se morava oba z ženo zahvaliti Daisy, da je svoje izkušnje "prelila" v svojem blogu na Luninih straneh. Dejansko so zlata vredne. http://www.lunin.net/forum/blog/daisy/

Hvala Daisy!

Omenil sem že, da sadni sokovi niso najboljša izbira za ljudi z želodčnimi težavami (preveč kisline). Ker sem čutil, da mi zelenjavni sokovi ne dajo dovolj, sem enkrat dnevno zelenjavi podtaknil tudi kak sadež - pomaga.

 

Če bo kdo dejansko poizkušal zdraviti želodec z zeljnim sokom: zelje mora biti obvezno zeleno (zrelo) in ne belo. V tem primeru bo sok dokaj okusen, v nasprotnem primeru pa, o groza....

Ker ga je treba piti na tešče (najbolje zjutraj) in potem vsaj kake tri ure ne zaužijemo ničesar, je to najtežji del dneva. Ampak se izplača, ker pomaga.

 

Sicer nisem nameraval, pa vendar bova prihodnji teden v petek (28. dan) oba prekinila s postenjem. Na hitro sva se odločila za dopust čez 14 dni. Upam, da se bova v 14. dneh lahko vrnila na normalno hranjenje. Sokovnika in klistirja sigurno ne nameravam nositi s seboj.

Prav zanima me kakšna bo moja izkušnja po vseh teh dneh!

 

lp

[rogy]

Tako, pa sem nazaj; z dopusta namreč. Post je bil sigurno najboljša stvar, ki sem jo kdajkoli naredil za sebe, za svoje zdravje. Želodčnih težav ni več (nič bolečin, tiščanja pod rebri, nič zgage...) in to brez zdravil. Teža ostaja nespremenjena tudi po 14 dnevnem razvajanju z grško hrano. To je res fenomen, vsaj zame. Kot, da bi si na novo naravnal presnovo in še kaj. Čutim, da v celoti funkcioniram povsem drugače. In verjemite, ne sanjam!

 

Tudi žena ima skoraj identične rezultate. S tem, da je njena teža ob postu zelo počasi plahnela. Zanimivo pa je to, da zgolj ob malo povečani redni fizični aktivnosti in ob normalnem prehranjevanju (brez večerij), njena teža še upada. Kar pa je najpomembneje, zaenkrat (1 mesec in pol) kaže, da je odpravila kronično bolezen, ki ji je napovedovala "dosmrtno" uživanje Medrola. Preiskave (testi) so odlični. Zdravniku pa si ne upa priznati kaj je tisto PRAVO zdravilo.

 

Vedno bolj dam prav tistim, ki trdijo, da naši uradni medicinci (zdravniki) niso nič drugega kot nekakšni komercialisti velikih farmacevtskih hiš. Z enim samim zdravilom si nakoplješ dve novi bolezni itd. Farmacija poskrbi, da kljub vsem težavam, ki jih človek na tak način pridobi, kontrolira z umetnimi kemičnimi procesi v človekovem telesu. Na žalost jih ne zdravijo. Zgolj od posameznikovega "materiala" je odvisno kdaj se bo zlomil.

Naše telo se je usposobljeno regenerirati oz. samozdraviti, če mu seveda damo priložnost. To pa je takrat, ko ga ne obremenjujemo z zdravili, s prevelikimi količinami hrane, pijače,... skratka, ko ga ne zastrupljamo. Takrat ima možnost, da se posveti sebi in pospravi po "hiši".

 

Ker menim, da mora vsak pri sebi razčistiti zakaj se loteva postenja in kaj pričakuje od njega, ne bom v to nikogar prepričeval. Opisal sem zgolj svoje izkušnje in mnenje. Okolica ima dejansko ljudi, ki se postijo za neko posebno vrsto čudakov. Po mojem predvsem zato, ker smo vsi preveč obremenjeni s hrano. Zase pa vem, da se bom od sedaj naprej vsako leto 4 tedne postil, pa če sem zaradi tega še tak posebnež.

 

 

Lep pozdrav vsem!

[cmokec]

Vsem lep pozdrav.

 

Že dalj časa vas "naskrivaj" berem, ker se v meni rojeva misel, da bi se postila s sadnimi in zelenjavnimi sokovi.

 

Potem pa sem videla post od Rogy-ja in sem se mogla takoj prijavit, da lahko iskreno čestitam za dosežen rezultat. Res zavidanja vredno, BRAVO.

 

Pa še beseda o meni, ker bi potrebovala vaš nasvet.

 

Imam 33 let in me dajejo zdravstvene tegobe, zaradi katerih sem prišla do tega foruma. Moj slog prehranjevanja telesu ne odgovarja več, a ne najdem živila, ki mi dejansko škoduje. Moram sicer povedati, da imam sicer domači vrt in sadovnjak, tako, da večino hrane ne kupujem. Izogibam se belim škodljivcem, vendar kruh redkokdaj pečem doma. Uporabljam sadni sladkor, imam domače sokove (malinovec z domačih malin, bezgov sirup) in sok redkokdaj kupimo. Uživam tudi meso, skratka sem vsejeda, trudim se za zdravo prehrano, predvsem, ker imam 2 otroka, ki sta mi motivacija.

 

Moj problem je predvsem kronična zaprtost in pomanjkanje energije. Po vsakem obroku se počutim kot zastrupljeno, brez energije. Po pol ure občutek mine, a po dveh urah bi lahko spet jedla karkoli. Ker bi s takim tempom lahko nadaljevala cel dan, sem med obroki stalno lačna. Tako v bistvu skoz jem, pa skoz sem lačna, pa skoz sem utrujena. Prebava mi dela tako počasi in leno, da se dostikrat sploh ne spomnim, kdaj sem šla zadnjič na blato. Dajejo me napihnjenost v predelu trebuha, matrajo me vetrovi. Imam 5 kg več od idealne teže.

 

Stvar je prišla tako daleč, da sem začela redno uživati laneno seme, piti Donat, a se stanje ni bistveno popravila, kaj šele uredilo.

 

Zato se sedaj odločam za začetek posta. Malo ste me sicer prestrašili z resnostjo v postopku, kar mi je dalo le večjo motivacijo, da se na post dobro pripravim, čemur je namenjen tudi tale post.

 

Zato bi vas prosila, ker imate veliko znanja in izkušenj, če mi lahko odgovorite. Bi post lahko rešil moje zdravstene težave in jih uredil do te mere, da se stanje normalizira tudi, ko bo post končan?

P.S. Priprava za klistiranje in sokovnik sta že pripravljena, le domače moram še obvestiti, kaj bo mami počela naslednjih xxx dni.

 

Pa hvala, ker ste se prebili čez moj post.

 

Vse dobro, Cmokec

[janko]

Vsem lep pozdrav.

 

Že dalj časa vas "naskrivaj" berem, ker se v meni rojeva misel, da bi se postila s sadnimi in zelenjavnimi sokovi.

 

Potem pa sem videla post od Rogy-ja in sem se mogla takoj prijavit, da lahko iskreno čestitam za dosežen rezultat. Res zavidanja vredno, BRAVO.

 

Pa še beseda o meni, ker bi potrebovala vaš nasvet.

 

Imam 33 let in me dajejo zdravstvene tegobe, zaradi katerih sem prišla do tega foruma. Moj slog prehranjevanja telesu ne odgovarja več, a ne najdem živila, ki mi dejansko škoduje. Moram sicer povedati, da imam sicer domači vrt in sadovnjak, tako, da večino hrane ne kupujem. Izogibam se belim škodljivcem, vendar kruh redkokdaj pečem doma. Uporabljam sadni sladkor, imam domače sokove (malinovec z domačih malin, bezgov sirup) in sok redkokdaj kupimo. Uživam tudi meso, skratka sem vsejeda, trudim se za zdravo prehrano, predvsem, ker imam 2 otroka, ki sta mi motivacija.

 

Moj problem je predvsem kronična zaprtost in pomanjkanje energije. Po vsakem obroku se počutim kot zastrupljeno, brez energije. Po pol ure občutek mine, a po dveh urah bi lahko spet jedla karkoli. Ker bi s takim tempom lahko nadaljevala cel dan, sem med obroki stalno lačna. Tako v bistvu skoz jem, pa skoz sem lačna, pa skoz sem utrujena. Prebava mi dela tako počasi in leno, da se dostikrat sploh ne spomnim, kdaj sem šla zadnjič na blato. Dajejo me napihnjenost v predelu trebuha, matrajo me vetrovi. Imam 5 kg več od idealne teže.

 

Stvar je prišla tako daleč, da sem začela redno uživati laneno seme, piti Donat, a se stanje ni bistveno popravila, kaj šele uredilo.

 

Zato se sedaj odločam za začetek posta. Malo ste me sicer prestrašili z resnostjo v postopku, kar mi je dalo le večjo motivacijo, da se na post dobro pripravim, čemur je namenjen tudi tale post.

 

Zato bi vas prosila, ker imate veliko znanja in izkušenj, če mi lahko odgovorite. Bi post lahko rešil moje zdravstene težave in jih uredil do te mere, da se stanje normalizira tudi, ko bo post končan?

P.S. Priprava za klistiranje in sokovnik sta že pripravljena, le domače moram še obvestiti, kaj bo mami počela naslednjih xxx dni.

 

Pa hvala, ker ste se prebili čez moj post.

 

Vse dobro, Cmokec

 

čaw.

tudi sam sem zelo naklonjen ideji postenja, ampak še nikoli izpeljal . sem sicer eno obdobje vse torke bil na postu, ampak to ni to. bolje kot nič, ampak mnogo premalo. o super učinkih postenja zdaj ne bi, ampak vsi pa poudarjajo, da se ga je treba lotiti resno. tudi z razmišljanjem in gibanjem. torej... post ni samo nič jesti. sploh pa to že dobro veš.

pa da ne pametujem preweč...obstaja društvo Preporod. Izvajajo skupinska postenja v Mostu na soči in po novem tudi na Jezerskem, če se ne motim. Izdajajo tudi glasilo, kjer so opisane izkušnje, nasveti... Oče vsega tega heca pa je Marjan Videmšek in on bi ti po moje največ vedel svetovat.

sploh pa http://www.google.com/search?ie=windows-12...mp;x=13&y=6 in še njegova tel. 090. ops... 041 57 37 78

užiwej.

čist možn, da nism powedou nč nouga, ampak teme za nazaj nisem niti pogledou. vsaj zdej ne, za učerej se pa itaq ne spomnim kwa sm počel

namen je bil pa... da swaka mi čast