Dokler ne pridobim razumevanja...

[Sončna Vila]

Ker vem, da se nobena stvar ne zgodi brez razloga... in ker vem, da naj bi se iz vsake stvari, ki se nam zgodi, nekaj naučili... odpiram tole temo.

 

 

Dogodki, ki jim dajemo nalepko "negativnosti", so lekcije, pred katerimi si zatiskamo oči; ravno zato se za nas udejanjijo v takšni obliki, da se nas čimbolj dotaknejo in povzročijo spremembo... največjo takšno moč prerojevanja ima bolečina.

 

Kdaj pa kdaj pa vseeno še nismo sposobni videti, kakšno darilo ima takšna situacija za nas... in smo šalostni, prizadeti, jezni, besni, obupani... Reagiramo z negativnimi občutji, ki pa so glede na to, da se vse skupaj dogaja resnično v naše dobro, popolnoma neutemeljena.

Zavedajmo se, da je edini košček na svetu, ki ga lahko spremenimo, samo mi sami, drugih ne moremo spreminjati.

 

Ko bo prišel čas za razumevanje, bomo vedeli, čemu je bolečina služila. Do takrat pa naj služi tale tema.

 

 

Sončna Vila

[cosma]

, ne razumem, ne zmorem, nočem? nič jasno, prihaja stalno, se ponavlja v ciklih, ne razumem, zakaj, jezna nase, si odpustim in se pocelim, ko naenkrat pride spet ponovno isto, silovito, me predrami, me uspava, me paralizira, me zbudi, me zbode, me boli....s to bolečino se srečujem zadnjih nekaj let....se poznave kot prijateljici, še je tu, še ostaja, še vedno me obiskuje in se zadržuje....ne dojamem sporočila, še ne ...

[Sončna Vila]

Spet sem padla v svojo lastno črno luknjo... S katero se odrežem od svoje ljubeče svetlobe in si ne dovolim več čutiti, ker boli, bolečine pa ne maram...

 

Ne vem, čemu služi moja povezanost z njim... Svoje misli obremenjujem z iluzijo, ki nimajo nobenega stika več z realnostjo... ker se stvari ne dogajajo več, nimava več takšnega odnosa... Zakaj potem boli? Vem, da mu želim vsega najboljšega na tem svetu, želim mu, da je svetloba, da se izpolni... pa čeprav to pomeni, da mene ni ob njem... In ko se pogovarjava na tak način, pure, sem sposobna to tudi pokazat, brez problema...

... In zakaj je potem potrebno, da mi o svojih ugotovitvah govori...? Najin odnos ni niti na prijateljski ravni več, samo še na službeni, pa vendar mi razlaga stvari, ki so zanj tako osebne, da je kar joj... Zakaj mi jih mora povedat? Vprašala sem ga, pa mi je odvrnil da zato, ker je vesel tega, kar je ugotovil. Sem tako pomembna oseba zanj, da mi mora to povedat? Njegova dejanja mi kažejo nasprotno. Ali bi rad s tem na nek način tudi sam čisto nezavedno spet vzpostavljal nadzor nad menoj? Predvsem te zadnje misli o njem so nekaj takšnega, kar si ne bi o njem nikoli upala niti misliti... pa vendar se mi pojavljajo. Že dlje časa. Isto mi tudi govorijo drugi okrog mene. Da ima dvojne kriterije, zanj in za ljudi okrog njega. Verjetno so to res opazili. In če ti to več ljudi hkrati pove, pa čeprav niso na takšnem nivoju dojemanja sveta kot on, ti to vseeno lahko nekaj pove. Prav to so njegove besede, ki mi jih je polagal na srce.

Občutek imam, da ni odkrit do sebe in kot sem to čutila že v prejšnjih mesecih, čutim tudi zdaj... Zato mislim, da boli. Ker ni iskreno. Zato sem zmedena. Ko skozi njega govori iskrenost, preprosto ni prostora za bolečino, ker razumem in se veselim z njim.

 

Danes pa... Že cel vikend... mi je dobesedno slabo, brez moči sem, kot da bi mi jo nekaj jemalo.... Sem to sama ali je celo možno, da zaradi stvari, ki se dogajajo z njim...? Ne vem.

 

Vem, da v območju srčne čakre in sončnega pleteža čutim stiskanje... Kot da bi to bil balon, ki se na silo širi v meni in utripa, živ je, a prazen, neprijeten občutek je.

 

Ne vem. Bila sem že tako povezana s človekom, da sem čutila, kar se mu je dogajalo, tudi na fizičnem nivoju. Mogoče se mi to pojavlja sedaj tudi pri njem. Vem, da on ni uredu, čeprav to trdi. Tako kot sem vedela že mesece nazaj, pa je bil kljub temu še vedno trdno prepričan v svoj prav, da je okej, sedaj pa se je izkazalo, da ni bilo.

 

Ne vem... kompenziram, zakrivam svoj strah ali je to realno...? Ne znam si odgovoriti... zaenkrat polagam vse moje trepetanje, vse moje zmanjkovanje zraka za dihanje, vse moje umikanje v moj brlog, vse ostre milisekundne bolečine, ki me vedno znova zarezujejo ob stiku in pogovorih z njim... v to črno luknjo... Res ga nočem obremenjevati s svojimi občutji, zato naj ostanejo tu.

 

Iz tega naj bi se nekaj naučila... In sicer, ali zaupati svojim sedanjim občutkom ali ne? Vem, naj bi si zaupali... Vendar sem trenutno tako zmedena, da ne vem, kaj naj upoštevam... V svoje občutke nisem dovolj gotova, v to, da pa uporabljam obrambni mehanizem, pa tudi nisem prepričana.

 

Ko bo čas za to, bom videla, za kaj je to dobro. Do takrat pa predajam vse to črni luknji. Bolečina naj služi meni, njega pa obide, saj je namenjena za mojo lekcijo. On bo svoje, če jih potrebuje, tudi dobil, sedaj ne potrebuje dodatne negativne prtljage, saj je ima že tako preveč.

 

 

 

Sončna Vila

[Sončna Vila]

, ne razumem, ne zmorem, nočem? nič jasno, prihaja stalno, se ponavlja v ciklih, ne razumem, zakaj, jezna nase, si odpustim in se pocelim, ko naenkrat pride spet ponovno isto, silovito, me predrami, me uspava, me paralizira, me zbudi, me zbode, me boli....s to bolečino se srečujem zadnjih nekaj let....se poznave kot prijateljici, še je tu, še ostaja, še vedno me obiskuje in se zadržuje....ne dojamem sporočila, še ne ...

Cosma, mogoče pomaga, če zamenjaš zorni kot... Vem, da je težko, ko se že toliko časa ciklaš v eni in isti zadevi, vendar se kljub temu lahko dvigneš nad to, verjamem v to.

 

Sama sem to temo odprla ravno zato, da svoja razmišljanja zapišemo sem, morda nam bo kdo drug znal pokazati stopničko tam, kjer smo jo mi spregledali, nam znal postaviti pravo vprašanje... Energija LNF-ja je zdravilna, lepa, sijoča, po svoje popolna... polna pozitivnih misli v vsakem trenutku... Saj veš - prijatelji so angeli, ki nas dvignejo v trenutku, ko mi pozabimo leteti.

 

Če želiš svojo bolečino deliti z nami, morda lahko skupaj vidimo kakšen korak dlje...

 

 

Sončna Vila

[nimbus]

Sončna Vila... jaz sem s teboj

[Sončna Vila]

Nimbus... vem. In hvala ti. Čuti se.

 

Mislim... da sem se danes prvič prepustila vesolju in vanj položila svoje zaupanje in spoštovanje do božanske energije. Feels good.

 

VSE se dogaja z NAMENOM. Dve besedi, na kateri sem se danes naslonila... In dobila odgovor. Od same sebe. V iskrenosti do sebe je ključ. Tu vsako sprenevedanje odpade. Ampak ko si priznaš še tisto najbolj "grozno" stvar, ki se jo tako trudiš zanikati, se zgodi nekaj neverjetnega... postaneš lažji za pol tone. Lahek kot puhek najsvetlejše energije. Ljubezen.

 

Tistim, ki ste zmedeni... iščete... in verjetno še zame v prihodnosti, ko bom spet to potrebovala... zaupam v božansko v nas. V ljubezen. To je vse, kar potrebujemo.

 

En kup pozitivizma od mene

 

 

Sončna Vila

[Ksenia]

Sončna, samo namig, a si prebrala knjigo Temna stran iskalcev svetlobe

[Sončna Vila]

Nisem, Selene, hvala ti za namig.

 

To sem še hotela napisat...

 

Naša osebna volja v primerjavi z voljo vesolja...? Egocentrizem, pa ne mislim tu egocentrizma z negativno konotacijo, temveč samo našo osebno ujetost v ta svet, odpada.

 

Open up.

 

 

Sončna Vila

[sfinga]

z vsakim obiskom nam prineseš sonček,,hvala ti za toliko pozitivne energije

[Sončna Vila]

Joj, Sfinga Hvala ti za tole

 

Medtem sem nekako prišla do določenih ugotovitev glede vsega tega, kar sem pisala... In ugotovila, da se velikokrat pletemo v lastni bolečini, ker ne vidimo celotne slike... Se splača trmarit in gledat, čisto zares... Sploh pa v prvi vrsti seveda svojo dušo poslušat...

 

Leto in pol sem bila ob čudovitem človeku, vendar vseeno to ni moj stil... Ne da se mi borit z njim na žive in mrtve za priznanje... Vredna sem veliko več. In hvaležna sem mu, ker sem se imela ob njem to čast naučiti. Pokazal mi je ... pravzaprav ... življenje; tudi s pozitivnimi dejanji, veliko veliko lepega je bilo v najinem razmerju. In za to, da me je odprl za življenje, mu bom vedno hvaležna.

 

Kako lepo je, ko greš iz zveze lahkega srca in duše, brez jeze in zamer.

 

 

Zaupajte vase.

 

 

Sončna Vila

[Vojko]

      z vsakim obiskom nam prineseš sonček,,hvala ti za toliko pozitivne energije

Hvala Ti, Sončna Vila!

 

In vsem, ki sodelujete!

 

Vojko

[Almira]

Draga Vila!

Vse, kar si napisala mi je v nekem smislu fejst znano. Pisala sem ti že, da čutim, da sva si v nekem smislu fejst enaki. Kako? Ne vem... A je čudovito, ko spoznaš človeka, ki ti je od začetka pa do konca zelo podoben... hm...

Napisala si, kaj te teži...in si spoznala, da se znaš sama sebe ozdravit in si odpravit telesne in fizične bolečine. Lepo.

In to je prava resnica, da si lahko človek sam sebi odpravi težave (fizične/psihične). Zadnje čase sem redkokdaj bila žalostna, a ko sem mi je zgodilo nekaj "nepravičnega" (kar je prihajalo iz mene-moje ogledalo), sem bila za nekaj časa hudo žalostna, a sem se spomnila, da napaka ne izhaja iz tistega človeka, ki me je užalil, ampak je moja nagnjenost k negativnimi misli...

[Sončna Vila]

Almira in Vojko, sončka sta

 

Vojko, tebi nameravam v DZK forum že kar nekaj časa napisat nekaj o mojem karmičnem mesecu, ki je bil do novega leta po DZK-ju, pa bom kar po pravici povedala... še opazujem... potem pa dobiš izčrpno poročilo

Almira, midve sva pa itak v navezi... še danes, upam

 

Hotela sem vam tole rečt... da je ful lepo, ko od drugih dobim toliko pozitivnih vzpodbud in na nek način tudi potrditev... samo še dodatno res vidiš, da je tvoja pot samo tvoja in ne takšna, kot ti jo narekujejo drugi... in vidiš, da pravzaprav znaš poslušat lastno dušo in it po tej poti, ki ti jo riše... oz. si jo upaš risat sam... mavrica.... ljubezen... svetloba...

 

 

 

Sončna Vila

[Ksenia]

Kdaj pa kdaj pa vseeno še nismo sposobni videti, kakšno darilo ima takšna situacija za nas... in smo šalostni, prizadeti, jezni, besni, obupani... Reagiramo z negativnimi občutji, ki pa so glede na to, da se vse skupaj dogaja resnično v naše dobro, popolnoma neutemeljena.

Sončna Vila, všeč mi je tole... upam, da si našla odgovor na svoja vprašanja

[Vojko]

Kdaj pa kdaj pa vseeno še nismo sposobni videti, kakšno darilo ima takšna situacija za nas... in smo šalostni, prizadeti, jezni, besni, obupani... Reagiramo z negativnimi občutji, ki pa so glede na to, da se vse skupaj dogaja resnično v naše dobro, popolnoma neutemeljena.

Sončna Vila, všeč mi je tole... upam, da si našla odgovor na svoja vprašanja

 

Vojko

[Vojko]

Draga Vila!

Vse, kar si napisala mi je v nekem smislu fejst znano. Pisala sem ti že, da čutim, da sva si v nekem smislu fejst enaki. Kako? Ne vem...          A je čudovito, ko spoznaš človeka, ki ti je od začetka pa do konca zelo podoben... hm... 

Napisala si, kaj te teži...in si spoznala, da se znaš sama sebe ozdravit in si odpravit telesne in fizične bolečine.    Lepo. 

In to je prava resnica, da si lahko človek sam  sebi odpravi težave (fizične/psihične). Zadnje čase sem redkokdaj bila žalostna, a ko sem mi je zgodilo nekaj "nepravičnega" (kar je prihajalo iz mene-moje ogledalo), sem bila za nekaj časa hudo žalostna, a sem se spomnila, da napaka ne izhaja iz tistega človeka, ki me je užalil, ampak je moja nagnjenost k negativnimi misli...

Almira

 

 

Veš, tudi meni se dogaja podobno, le da so moja čustva bolj "pisana" - od žalosti do jeze in melanholije.

 

Pa se vedno večkrat "ujamem" - vidim, da sem sam tisti, ki lahko te stvari spremenim in že samo to

mi daje novo voljo do sprememb.

 

Vse dobro, Vojko

[iigor]

Kdaj bom končno razumel? eh, ko bom razumevajoč

[pokowc]

..haa, ko boš spregledau

[Sončna Vila]

Mislim, da je mehurček počil.

 

Najprej, Selene moja ljuba, hvala ti za knjigo Temna stran iskalcev svetlobe... Danes sem jo spet malce listala, pa sem zgleda naletela ravno na tisto stran, ki sem jo potrebovala.

 

 

Hmmm.... Kje naj začnem... Najprej to, da je res v se vesolje v nas in da vedno, ko se pri čem ciklamo, najprej poglejmo vase...

Spraševala sem se, zakaj zaboga me ta situacija, to razmerje, že toliko časa muči, zakaj ne znam it naprej, zakaj to še vedno vlečem s seboj, pa čeprav sem si že tisočkrat obljubila, da ne bom več in da sem z vsem prekinila.

Danes sem mogoče okusila odgovor. Vsaj lepo bi bilo. Začelo se je že popoldne, ko sem vse čudnje volje šla s sosedo na sprehod po Tivoliju (hihi sva ble smešen par, ona še bolj čudne volje kot jaz )... Pa sem tam nekje zraven čolnarne furala svoje glasno razmišljanje (ona je tako ali tako bila čisto nekje v svojem svetu, molče, tako da sva čudovito kompenzirali )... "Zakaj zaboga sem naletela na takšnega človeka, ki tako egocentrično fura svoj celotni svet in doživljanje le-tega? Kao naj bi se nam vse vračalo, kaj se potem tu meni... Hmmmm pravzaprav (obstala sem kot pribita) ... se mi ima kaj vračat!" Noro... Kar naenkrat sem zagledala tisto lepo številko svojih bivših ljubimcev, ob katerih sem se zaustavila samo za kakšen teden ali mesec, potem pa hop dalje, oni so pa zaradi mene imeli še nevemkoliko časa po prekinitvi stikov totalno štalo v življenju zaradi srečanja s to zameštrano Sončno Vilo.

Takrat... sem imela obdobje, ko sem se izgubila... In sem na nek način iskala potrditev tistega, kar sama pri sebi nisem videla in nisem znala zajeti v svoje naročje, pri drugih. Govorila sem jim, da itak samo ljubimkava skupaj in nič drugega, od njih pa prejemala toploto, predanost, ljubezen, mehkobo... Ko se je fant začel preveč lepit name, sem šla. Moj obični stavek ob tem je bil; "Kaj... Saj sem ti že na začetku povedala, da midva samo ljubimkava in nič več?" Nezavedno sem črpala od njih vse tisto, po čemer sem hlepela, "zavedno" pa sem bila samo njihova "prijateljica" ... brali so oboja sporočila od mene, zato so bili zmedeni, si morda dovolili iti še dlje kot bi si drugače (če bi bila moja sporočila res jasna), in potem na koncu ostali praznih rok in ranjenega srčka.

 

In danes... ko sem v knjigi prebrala stavek, da v življenje privlačimo točno tiste lekcije, pred katerimi si zatiskamo oči in jih potrebujemo, se je zgodil KLIK... Končno sem poštekala, da mi gre njegov egocentrizem tako na živce ravno zaradi tega, ker sem sama nekoč bila takšna in tega dela sebe nekako nisem spoznala... Vedno sem se imela za super punčko, ki nikomur ne stori žalega, pa evo... danes sem ugotovila, da v nezavedanju velikokrat delamo neumnosti, za katere si potem sploh priznamo ne, da smo jih naredili. Ker jih ne znamo pogledat na pravi način. Huh. Je bilo pa odrešujoče. Sedaj nekako dosti bolj razumem njegovo obnašanje in pravzaprav ne morem bit več jezna nanj (ja, bila sem jezna, pa si tudi tega nisem upala priznat, globoko v sebi), temveč lahko samo še... nasmehnem tisti zmuštrani Sončni Vili v njem...

Hrepenenje po njem... ko je popolnoma čist in slečen vseh strahov in obramb pred mano... bo ostalo še nekaj časa verjetno. Vendar bom sedaj lažje šla dalje, ker razumem še en vidik tega razmerja, ob katerega sem se spotikala kar leto in pol... Hvala ti, vesolje.

 

 

Malce sem pomišljala, ali bi to svojo ugotovitev napisala sem ali ne... In mislim, da je to nekaj zelo lepega, kar sem ugotovila, kljub mojim nekdanjim ne prav lepim dejanjem... In če bo tole komerkoli koristilo, če bo morda kdo v tem zagledal delček sebe... potem... bom vesela in hvaležna. Hvala vam, da ste ob meni, sončki. Rada vas imam.

 

 

Sončna Vila

[Buddha]

Zakaj zaboga sem naletela na takšnega človeka, ki tako egocentrično fura svoj celotni svet in doživljanje le-tega? ..........

......zameštrano .............

.......Takrat... sem imela obdobje, ko sem se izgubila..

...Ko se je fant začel preveč lepit name, sem šla...

..."zavedno" pa sem bila samo njihova "prijateljica" ..  

ker je še upornik po duši...sama se odloč al mu boš v temu tut sledila, ga osvajala z nasmehi in idejami..če ni naporno dnevno to počet...

[Aira]

glede na tiste izkušnje "ljubimkanja" ko si potem tipa skenslala takoj ko se ti je preveč približal, si mogoče potrebovala ravno izkušnjo egocentrizma nekoga drugega, da spoznaš svoj vzorec in ga odpraviš. da odpreš svoj srček in povabiš ta pravo osebo v svoje življenje.

[Sončna Vila]

Hvala ti, srce Sem kar imela filing, da se boš oglasil

 

Vem... vem... na meni je, da furam stvar naprej, in mislim, da se mi ne da več. Če bo poštekal, bo poštekal... In če bo poštekal še pravi čas, potem fino, lepo, če pa ne... pa tut uredu.

 

Hihi... si pa zbral točno tiste stavke ven, ki so najbolj pomembni Samo da sem jaz zaenkrat to še tako zmedeno pisala, ker se še nisem najbolj ulovila v tem razmišljanju Hvala ti

 

 

Sončna Vila

[Buddha]

Hihi... si pa zbral točno tiste stavke ven, ki so najbolj pomembni

se mi je zdelo kr zanimivo, res

[majica]

Jej...Sončna vila...ha...smo govorili o denarju in duhovnosti... če so duhovne usluge plačljive za denar...ali te lahko kdo nauči biti boljši, če uslugo plačuješ...in sem še vedno mnenja, da moraš za to imeti samo odprto srce, ne pa denarja. Jeah...ti tudi ne rabiš denarja...samo calma sprehod, knjigo, ki te itak sama poišče in pa misli povezane z vesoljem...pa se vse odpre...Človek vedno dobi feed-back za tisto, česar ni cenil... in vesolje ti samo pove...

 

Zakaj ne bi pisala...kul je da pišeš...

[Ksenia]

Sončna, nauči se imeti rada

se ponavljam kajne

Uživaj v življenju

Popravljeno 16. maj 2004 -> Selene