Razdvojenost

[soncnica]

Ste kdaj razdvojeni med srcem in razumom?

Kako ravnate: poslusate srce ali glavo?

 

Verjetno je odziv odvisen od vsakega posameznika, me pa vseeno zanima, kako se odzovete.....mi boste osvetlili stvar tudi iz drugih zornih kotov

 

pa-pa in hvala

[Marsa]

Odvisno za kaj gre... Navadno srce (jaz osebno), dvomim pa, da deluje eno brez 'udelezbe' tudi drugega.

Ker namrec - ko tebi pravi nekaj srce v ljubezenski zadevi, ko bo recimo prizadet tudi nekdo tretji in cetrti in peti, je morda vcasih pametno poslusat tudi razum.

[pika1000]

Uf, ja. Takšna razdvojenost med čustvi in razumom se mi je že zgodila.

 

Se mi zdi, da je takrat kar pametno poslušati razum, sploh če ti pravi, da je čustva malo zaneslo in da ne gredo v pravo smer.

 

Meni je pomagalo. Je pa res, da to ni lahko - kot bi takrat v meni živeli dve osebi - ena pametna, druga pa čisto pod vplivom čustev. En dan je bila glavna ena, drug dan pa druga, ...

Dokler ni razumska končno uspela 'poštimat' ta drugo

 

V bistvu razum pomaga srcu, da bije za pravo stvar, se mi zdi.

[Ajda-]

Jaz ponavadi poslušam srce z dodatkom razuma Seveda zmeraj najprej srce. Potem pa pomislim še na ostale okoliščine, torej razumno

 

So pa to lahko velike dileme in včasih je žal tako, da moramo poslušati razum... To se je meni že mnogokrat zgodilo. ker živimo v realnem svetu, ki je daleč od pravljice.

 

Je pa res da če bi vsi malo bolj poslušali srce, bi bil svet lepši. In boljši.

[soncnica]

Marsa, ampak a niso ravno ljubezenske zadeve tiste, pri katerih bi morali poslusati srce torej najbolj srcne? Pa ne govorim o vpletenosti drugih oseb ampak samo sebe.

 

A je vredno poslusati srce, ceprav ves, da bos na koncu potegnil kratek konec oz. trpel?

[Marsa]

Oj, mislila sem - v TEH ljubezenskih zadevah, kjer bi bilo lahko...

Sicer seveda! Jasno... Saj za slednje ravno gre, celo pa pravim, da osebno itak delujem tako, morda zato, ker imam oboje tudi tako usklajeno, da je torej ze moje srce nekako razumno ali pac modro. Nekako.

[mushi]

Oj, mislila sem - v TEH ljubezenskih zadevah, kjer bi bilo lahko...

Sicer seveda! Jasno... Saj za slednje ravno gre, celo pa pravim, da osebno itak delujem tako, morda zato, ker imam oboje tudi tako usklajeno, da je torej ze moje srce nekako razumno ali pac modro. Nekako.

Se ti pridružujem.

[Pujsita]

Jaz se pa vedno ravnam le po srcu (če tako imenujemo tudi intuicijo), razum pri teh zadevah pri meni vedno odpove. Kako naj se z razumom odločim, če bi z nekom bila ali ne? Kako lahko vnaprej vem, da bom potegnila krajši konec?

 

Ga definitivno bom, če bom razmišljala na ta način, ker bom krajši konec zvlekla k sebi iz vesolja. razum bi mi rekel,naj se poročim s fantom, s katerim sva imela stanovanje, avto, kolikortoliko v redu odnos brez prepira, pa naj ne bom skupaj s fantom, ki je z zajemalko užil najstniško obdobje, delovalo je čist mim, zdaj sva skupaj, sam se je v tem obdobju brez kakršnihkoli mojih namigov spremenil, napreduje vsak dan, živi sebi bolj prijazno življenje, jaz sem pa polna ljubezni, izpopolnjena, s prvim fantom nikoli nisem doživljala takšnih občutkov in dvomim, da jih kdaj bi....

[pika1000]

A je vredno poslusati srce, ceprav ves, da bos na koncu potegnil kratek konec oz. trpel?

Po moje je fino, da se imaš toliko rada, da v tem primeru nehaš poslušati srce.

 

Izbrati si nekaj, kar pelje v trpljenje zagotovo ni pametna odločitev, ne glede na to, kaj TRENUTNO pravi srce.

[Marsa]

Zelo gud tole, sploh pa poudarek, Pika!!

[mushi]

Srce in razum da sta uravnotežena če se da... the best..

A ni nekako da eno brez drugega ne gre, a se vam dostikrat zgodi da se razhajata?

Meni ni čist jasno tole..

mislim kar mi pravi srce mi tudi glava pravi da je dobro zame.. če mi glava oz. razum drugače govori, tud srček za to ne varianto ne bije.

Ponavadi! Bi mogla se full v razmišljanje spustit v najstniška leta.. takrat je verjetno bilo dostikrat drgač..

Z glavo skoz zid...

[pika1000]

Srce in razum da sta uravnotežena če se da...

Ja, Mushi, imaš prav.

 

To je najboljša možnost.

 

Čustva dajejo barvo življenju, ampak če te nerazumno premetavajo sem ter tja, je pa to katastrofa.

 

V bistvu nisem pogosto razdvojena.

In dokler se mi to ni zgodilo prvič, ampak to orng, folku sploh nisem mogla verjet, da sem jim lahko kaj takega ZARES dogaja, če so zrele osebe.

[mushi]

ja, se zgodi.. ni pa pravilo.

[Pujsita]

Mmmmmm, jaz se velikokrat odločim za zadeve, za katere razum običajno ne navija, ampak jaz vidim samo tisto razumu nenajljubšo možnost in zadeve se izrišejo, kot jih jaz vidim, preden se jih lotim.

 

Se niti ne obremenjujem z razumom, ker enostavno vseh možnih opcij v prihodnosti noben razum ne more premleti, torej tudi ne dobiš nobene garancije za nič. Ljubezen ali pa železna volja naredita čudeže - pripeljeta te na cilj in to je edino, kar je meni kriterij.

[Marsa]

Se nekaj... mislim, da ko gledas nazaj, ce si se bil prej odlocil poslusati 'razum', se zaves, da je tisto tudi bilo srce.

Da si dejansko uposteval (tudi) glas srca.

Kajti tole kar opravicujemo s temle - 'sledil sem svojemu srcu' - je, priznajmo, najveckrat cisti egoizem.

Jaz sem v temle totalen ekspert - ne da bi bila pogosto razdvojena, ravno obratno, ponavadi nisem prav nic pomisljala, pac pa sem skocila v val, pa cetudi je bila gladina do stegen, znala sem si unicit vse zivo, odkacit vse, samo da 'zadostim srcu'... Povzrocila ful strtih src - na koncu se nisem pocutila dobro...

Kasneje sem bila kdaj tudi razdvojena. Ful sem ponosna, ker sem dejansko z ljubeznijo preusmerila morda trenutno strast, ki najbrz itak niti to ni bila...

Vedno pa gre za naso ljubezen.

Ne glede na to, na koga jo projiciramo, v bistvu.

[Pujsita]

Jaz sem v temle totalen ekspert - ne da bi bila pogosto razdvojena, ravno obratno, ponavadi nisem prav nic pomisljala, pac pa sem skocila v val, pa cetudi je bila gladina do stegen, znala sem si unicit vse zivo, odkacit vse, samo da zadostim srcu...

Do tule si me zelo zelo dobro opisala

[soncnica]

Mi ful pomagajo vasa razmisljanja, pa vidm da se tud drugim to dogaja, zato ful hvala za vase odgovore .

 

Bolj ko razmisljam o situaciji, bolj ugotavljam, da je verjetno preteklost pa strah tisto, kr me brzda, da ne sledim srcku. Pa se obrambni mehanizem deluje 100 na uro......mogoce je pa ze cas, da tud jest enkrat probam narest korak naprej

[Marsa]

Aha, ti potemtakem govoris o necem drugem... Nisi bila prevec konkretna, pa smo morda nekateri dobili druge asociacije...

Ja, ce gre pa za (neosnovane) zadrzke, pa je brez veze - just go for it!

[soncnica]

Me je kr zanimala ta razdvojenost med srcem in razumom....kako pac drugi gledate na to oz. kako se odlocate. Je pa itak vsaka situacija zgodbica zase.

 

Pri meni so pa stvari mal bl zakomlicirane, sm tud jest ocitno zakomplicirana

Je bolj v igri tista varjanta....kakrsen zacetek taksen konec oz. strah pred tem.

[free]

Mi ful pomagajo vasa razmisljanja, pa vidm da se tud drugim to dogaja, zato ful hvala za vase odgovore .

 

Bolj ko razmisljam o situaciji, bolj ugotavljam, da je verjetno preteklost pa strah tisto, kr me brzda, da ne sledim srcku. Pa se obrambni mehanizem deluje 100 na uro......mogoce je pa ze cas, da tud jest enkrat probam narest korak naprej

Kakor sem razumel si v dilemi ali poslusati srce ali razum?

torej si prisla do tocke, ko seje razum ze vpletel in zacel vplivati na tvoj nagib!

poslusaj nagib, morda je v tem resitev!!

mojster koot hoomi je nekoc povedal:

'zaba se ne sprasuje kam bo skocila, ona skoci, v zraku pa ima cas razmisljati kam bo skocila'

..nekaj takega

 

to je bilo takrat .. zelo meni pisano na kozo!! ki sem se spraseval ze skoraj vse, ce je prav ali ni ha ha ha... ego se lahko tako mocno zaplete, da clovek izgubi mnogo mnogo prevec energije samo zaradi tega, da se nauci poslusati nagib, da sprejme odgovornost in pozene iz sebe strahove.

 

kaj pa imas izgubiti? dihas in to je to!! drugo pa se je morda dobro zavedati, da je minljivo...

kaj izgubiti... slediti nagibu pa bo.

 

se zgodi ko hodi po cesti in hodi v smeri proti domu... pa zagleda trgovino, kar vstopi in ne ve zakaj... pride do police in vidi in ve in kupi. pride domov in mu povedo, da so ravno to potrebovali. - to je intuicija, nagib pa je sledil intuicji, necemu...!!!

saj res, nekdo rece, pa trgovina, etc.. z odnosi in vecjimi odlocitvami je drugace...

seveda, vec imamo izgubiti in nas je bolj strah in se se bolj trudimo priti zadevi do dna hi hi...

ja, lahko bi rekli tistemu cemur dajemo vec energije, bolj se bomo oprijeli in ne izpustili... bolj bomo pripravljeni oprijeto kontrolirati, nadzorovati, razumeti... razum ja. ob tem pa mnogo tistega kar na poti pride do nas gre... se nas niti ne dotatke... pa ceprav nam je lahko v pomoc, veselje, .. in duh pac gre.

 

potem pa se spet pritozujejo, kako so sami, kako je bedno in dolgocasno... , seveda, ko pa ni modrine, svezine.. prav nic je ne pustijo v svoje zivljenje.

[malena-teja]

Zacetnik

 

 

Objave: 3

Clan od: 20. Feb 04

 

 

 

...ola...

 

...ponavad sem sicer res analizirala določeno stvar in se na podlagi rauma in srca odločila...izbrala tisto " pravo " pot, ki jo je razumelo srce in pot....

 

...lani pa sem se sam znašla v situaciji .....analizirala sem jo 1000 krat na dan ...pa ni pomagalo...srce me je vleklo na eno, raum pa na drugo stran :o|o: .....nekaj mesecev sem celo kljub razumu "delno poslušala " srce. ...počela sem stvari, ki sem jih v preteklosti "močno" obsojala, obsojala ljudi, ki so to počeli :xx!: ....in sedaj sem saama počela to....

 

.. .a po nekaj mesecih razmišljanja, sem se le "spravla" v red :o|o: ....in poslušala razum. ..sicer tudi srce ni bilo čist "sigurno" kaj hoče....

 

..skratka......lahko je "solit" pamet nekomu drugemu......težje pa je, ko si sam v taki zadevi.... :O:

 

..lep pozdrav..

 

malena-teja

[free]

....skratka......lahko je "solit" pamet nekomu drugemu......težje pa je, ko si sam v taki zadevi....  

..lep pozdrav..  malena-teja

strinjam! kadar gre za druge smo vedno najbolj pametni

le da se ob tem konstantno zavedam da itak govorim le sebi in pojasnjujem sebi iz nivoja na katerem se nahajam.

pisanje pa je zame nacin meditacije in soocanja samim s seboj, ozavescanje na tak nacin.

koliko je primerno in koliko ne, pa je druga stvar ..

 

sicer pa lahko tvoj komentar razumem tudi tako, da sem pac bebec, nekaj nakladam tule, etc... sem kao pameten in svetujem hi hi... jaz bebcek.

 

..saj saj kaj pa mislis zakaj svetujem?!: ali zato ker sem pameten ali zato ker imam ocitno z takimi zadevami tudi probleme!?

no, mislim, da je jasno ne.

vis, pa se prav 0 ne obremenjujem s tem! vsaj s tem nimam problemov!

kakor morda tisti, ki jih moti da komentiram

no, pa 1 lep vecer zelim!

[malena-teja]

x!x .....free...mislim, da si narobe razumel...to moje razmišljanje nima prav nič opraviti s tabo......... x!x

 

 

........mislim, da nas je večina takšnih, da bi drugim "solili" pamet....sai pa počnemo pol enako...oz. mogoče še huše.....

 

....

[free]

ja, potem pa OPROSTI!

 

sploh pa DOBRODOSLA!!

 

kakorkoli, mogoce se se kdo najde v mojem postu, razen mene samega hi hi

 

a ni cool!!

hvala ti, ker sem potlej imel motivacijo da tisto zgoraj napisem. men je to tko k 1 party!!

 

-----------

in kako se je tvoja razumska odlocitev izkazala?

imel, imam tudi podobne tezavice...

----------

 

ja in lep vecer ti zelim!!

[Marsa]

Pac - ti si se nasel v tem, Free, ker si kao 'solil pamet' prej.

Kot tudi jaz ali kdorkoli.

Ona pa je mislila preprosto - lahko je soliti pamet, dokler... in to.

Ali - clovek lahko soli pamet, ce sam ne... in to.