Varanje

[mayita]

hmm.. zanimiva mnenja

 

ja, sej to se ni men zgodilo.. pač povedla situacije, kakršne sm js slišala..

 

sej lahk da zdej že oni ma (druge?) kolege..

ne vem, mogoč tud odvisno od ljudi, kakšni so, pa način, na katerega se vse skupaj spelje...

mogoče tud odvisno od starosti, ko se je vse skupaj zgodilo..

 

vem pa tud za en primer, ko sta dva para prej hodla (vsi prjatli), pol pa začela hodit 'križem' in nism ziher če se niso pol vsi skupaj poročili na isti dan, al če sta bla unadva za priče al kako, al pa sam bla na poroki.. (pa še ful katoliška poroka bla ) ..al neki takega.. vsaj en nov par je nastal na tak način, in vsi so ostali dobri frendi..

 

 

pol pa en partner prevara drugega in je ogen v hiši, čeprav zdaj si že dovoljujejo med sabo varanja

[Andreja:)]

Jih majo in to vedno več odkar se led intenzivno topi ...

 

hm... Mogoče se pa ravno zato topi...

[janko]

tipa ti pa pomoje bejba ne more speljat, to je sam voda na njihov mlin, kao - ja jst nimam nič pri vsem skupaj, una me je zapeljala. sej se zna on sam odločit, katero hoče in katere ne. a majo

 

tole... je pa nekej tko zajebanga, da sploh ne wem, če bi upou kej ircnit na to temo.

uglaunem... babe zakompleksane... k vedo tut to, da so glupe kt kamn in da ni na njih prou nč, kar bi normalnga desca privlačil, pol špilajo na edini adut k ga imajo in se zanašajo na šibkost in stereotipni mačizem moških. ponujajo swojo rit in na sto in en način vabijo u postlo. seweda pa so one zapeljane. niso krive, če pa so tolk so dobre, da se dedec kar ne more mal ob njo obregnit...in pol si domišlajo, da so newemkaj... in da loh usacga dobijo... pa take fore... sploh nočjo widt razlike med dobit fuka in dobit desca...

mah...

pa da si ne bi kdo drznu besed obračat in da sem kej čez ženske reku al pa kej moške hwalu

[Antoninus]

Ful dobro napisano, Če komu ni jasna razlika med moškimi in ženskami, naj prebere nekaj prejšnjih postov in nato jankotov komentar. lol

[Dancerka]

lol zihr da ene tud to delajo...

 

hm, po moje pa eni tipi tud to delajo, ane? - pa babnce zapeljujejo..? kao ego nabilda ker je tolk bejb dobu..

& pol kot da so najboljša stvar po Elvis Presleyu in čokoladnih mafinih...

 

je po moje in ženskih in moških neki procent, ki je lepota sam na zunaj (al pa še te ni!), v glavi pa bolj malo..

tak da, lol... da ne bomo glih sexistični

 

res pa niso sam tipi 'taki', tud za ženske sm slišala, da so mele tipa sam 'za črtico'/za samozavest, včasih pa je še celo on mislu kaj da je wau romantika/on žrebec, ona ga je mela pa sam 'tako za sproti' oz. 'dokler ne bi blo kakega boljšega'.. ajej..

 

ni čudno da sm samska he he..

[Antoninus]

lol zihr da ene tud to delajo...

 

hm, po moje pa eni tipi tud to delajo, ane? - pa babnce zapeljujejo..? kao ego nabilda ker je tolk bejb dobu..

& pol kot da so najboljša stvar po Elvis Presleyu in čokoladnih mafinih...

 

je po moje in ženskih in moških neki procent, ki je lepota sam na zunaj (al pa še te ni!), v glavi pa bolj malo..

tak da, lol... da ne bomo glih sexistični

 

res pa niso sam tipi 'taki', tud za ženske sm slišala, da so mele tipa sam 'za črtico'/za samozavest, včasih pa je še celo on mislu kaj da je wau romantika/on žrebec, ona ga je mela pa sam 'tako za sproti' oz. 'dokler ne bi blo kakega boljšega'.. ajej..

 

ni čudno da sm samska he he..

Po mojem sem zaznal zgoraj omenjeno pisanje nekoliko drugače. Imaš pa prav, danes je notranja lepota, če imaš piercing v jeziku in podobno, čeprav je res, kot ugotavlja tudi Petrarca, da ljubezen 'skozi oči prehod v srce je utrla'.

 

boljše biti samski kot biti 'tako za sproti'. Če pa velja, da podobno privlači podobno in si samksi/a, potem ti pa ni podobnega na tej kugli.

[Dancerka]

lol piercing v jeziku

 

ja, sej to sm misnla, da se mi ne da tako 'za sproti'.. energije zgubljat za 'krneki'... al pa na fejsbuku je celo grupa 'bolje 1-night-stand kot slaba veza' al neki takega...? svašta.. al pa da kdo koga s tabo vara.. mislim..

no, saj, ljudje smo si različni...

 

mogoče sm pa res brezupno romantična in idealistična, he he... pa saj vem tud tisto o zarečenem kruhu..

ampak tud za piercinge nism js drgač

 

sam pri enih pa misliš, 'tadva ne bosta nikol ostala skupej' pa pol veselo dekade al pa celo življenje skupaj živijo, čeprav najpej zgleda, da je sam 'za sproti'.. tak da, hm?

kje je meja med tem, da je nekaj 'priročno' in pravo ljubeznijo?

 

tisti zadnji stavek mi pa ni jasno, kaj si mislil , ker samski ljudje postajajo ne-samski kr naprej se to dogaja..

[Antoninus]

kje je meja med tem, da je nekaj 'priročno' in pravo ljubeznijo?

Priročno je nekoga uporabiti samo za ugodje. A je kakšen problem biti z nekom, dokler vse štima? Ni. če je v stvari tudi kaj ljubezni, pa se pokaže, ko se pokažejo kakšni problemi. Propaganda nas uči, da je vztrajanje ob človeku, ko zraven ni ves čas ugodja že patološko, da je treba iti stran, pa se postaviti zase in tak bull. Poskušajo nas prepričati (z množico priročnikov, terapij, oddaj...) da obstaja razmerje, ki je tisto pravo, kar pa seveda ne obstaja. Zato se pa dobro trži. Kdor človeka zavrže, ko mu ob njem ni več ugodno, ga je pač samo uporabljal. Za lastno ugodje. Zato lahko mirno rečemo, da je tisto, kar se danes pogreša v partnerstvu, ljubezen.

[Alan_New]

Priročno je nekoga uporabiti samo za ugodje. A je kakšen problem biti z nekom, dokler vse štima? Ni. če je v stvari tudi kaj ljubezni, pa se pokaže, ko se pokažejo kakšni problemi. Propaganda nas uči, da je vztrajanje ob človeku, ko zraven ni ves čas ugodja že patološko, da je treba iti stran, pa se postaviti zase in tak bull. Poskušajo nas prepričati (z množico priročnikov, terapij, oddaj...) da obstaja razmerje, ki je tisto pravo, kar pa seveda ne obstaja. Zato se pa dobro trži. Kdor človeka zavrže, ko mu ob njem ni več ugodno, ga je pač samo uporabljal. Za lastno ugodje. Zato lahko mirno rečemo, da je tisto, kar se danes pogreša v partnerstvu, ljubezen.

[Iknee]

Priročno je nekoga uporabiti samo za ugodje. A je kakšen problem biti z nekom, dokler vse štima? Ni. če je v stvari tudi kaj ljubezni, pa se pokaže, ko se pokažejo kakšni problemi. Propaganda nas uči, da je vztrajanje ob človeku, ko zraven ni ves čas ugodja že patološko, da je treba iti stran, pa se postaviti zase in tak bull. Poskušajo nas prepričati (z množico priročnikov, terapij, oddaj...) da obstaja razmerje, ki je tisto pravo, kar pa seveda ne obstaja. Zato se pa dobro trži. Kdor človeka zavrže, ko mu ob njem ni več ugodno, ga je pač samo uporabljal. Za lastno ugodje.

 

za cel post

Zato lahko mirno rečemo, da je tisto, kar se danes pogreša v partnerstvu, ljubezen.

 

Pa zavest o tem, da ljubezen ni nujno in vedno povezana z ugodjem. Moja babica je rekla, da to, da ljudje ne znajo/niso pripravljeni nič potrpeti in samo letajo za ugodjem, dolgoročno vodi k več trpljenja.

 

 

[nataly]

Menim, da do varanja pride, kadar v vezi nekaj manjka. Največkrat komunikacija. Pri dolgotrajnih vezah pa to, da začneš jemati partnerja kot samoumevnega.

Ampak tule ste napisali že cele romane.

 

Izkušnja: pojavi se vprašanje kaj pa zdaj. In takrat šele sprevidiš ali je veza smiselna, ali se privlačiš, ali nisi z nekom radi reda ali financ. Ali pogrešaš partnerja v odsotnosti? Skratka en kup stvari je za razčistit v tistem hipu (seveda, če se varanje odkrije).

 

Pa da ne pišem nebluze - pogovarjajte se, smejte se in počnite neumnosti skupaj. Imejte se radi in partner vas bo imel rad. Vi pa njega takisto.

 

 

LOL

samo bo kar držalo. Kaj je že bilo tisto (v tej ali drugi temi), da se nekatere ženske začnejo drugače obnašat kadar pride tip v družbo...

 

Sem že tudi opazila ja, kar topijo se, kuj pokažejo, da so na voljo, kredik in parajt:)

Pa drugače vredik ino pametne ženske. Hormoni zgleda nagajajo.

[kapica]

Pa zavest o tem, da ljubezen ni nujno in vedno povezana z ugodjem.

in zavest o tem, da je "ljubezen" vedno povezana z vsem!!!

tud z ugodjem in tud z lastnim pomankanjem..

tk banalno... kj je "zelja"? "ljubezen" do sebe... kj je "znanje"? "ljubezen" do "resnice"... kj je "problem"? "ljubezen" do "darila"... "omejitev"? "ljubezen" do "svobode... "strah"? "ljubezen" do "zascite"... "izkusnja"? "ljubezen" do "rasti"... ... .... ... ...

Ja, izbira nacinov, oblik je lahk neprimerna... notranjost ostane prazna, kljub potesenim potrebam... ampk motiv (vsaj nekje v notranjosti) je pa zmer "ljubezen"!!! in ceb se ta notranjost priblizala neki mm al pa cm izbiri samih nacinov in oblik... bi bla vedno polna... brez vsake potrebe...

[Antoninus]

Pa zavest o tem, da ljubezen ni nujno in vedno povezana z ugodjem. Moja babica je rekla, da to, da ljudje ne znajo/niso pripravljeni nič potrpeti in samo letajo za ugodjem, dolgoročno vodi k več trpljenja.

 

 

[/color]

Točno tako. Zato sem prepričan, da so naše stare mame doživljale bolj srečno ljubezen kot danes vsi, ki so 'svobodni', da delajo, kar jim paše.

[nimbus]

Priročno je nekoga uporabiti samo za ugodje. A je kakšen problem biti z nekom, dokler vse štima? Ni. če je v stvari tudi kaj ljubezni, pa se pokaže, ko se pokažejo kakšni problemi. Propaganda nas uči, da je vztrajanje ob človeku, ko zraven ni ves čas ugodja že patološko, da je treba iti stran, pa se postaviti zase in tak bull. Poskušajo nas prepričati (z množico priročnikov, terapij, oddaj...) da obstaja razmerje, ki je tisto pravo, kar pa seveda ne obstaja. Zato se pa dobro trži. Kdor človeka zavrže, ko mu ob njem ni več ugodno, ga je pač samo uporabljal. Za lastno ugodje. Zato lahko mirno rečemo, da je tisto, kar se danes pogreša v partnerstvu, ljubezen.

 

Tale s trženjem je res huda. Vsak trgovec hoče prodajat stvar, ki si jo želijo vsi in s katero v bistvu ne dobijo nič, zato po njej permanento vprašujejo. In to je INSTANT LJUBEZEN.

 

In ravno zaradi tega, ker ljubezen že po definiciji ni nekaj površinskega oz. klasično propozicionalnega v smislu, da bi z njo počeli tako, kot počne zahodni človek z naravo, ko recimo v drevesu ne vidi razkošje in življenje, temveč pisalne mize in produktivnost, ravno zato ker je globina in izvor tega misterioznega čustva neznana in relacijsko (v logičnem smislu) nedojemljiva, je vsaka prava ljubezen trpljenje. To predvsem z vidika tustranskega človeka z redkimi prebliski totalnosti univerzuma. In ravno ta tustranskost povzroča vse tisto kar mi razumemo pod "pravo ljubezen", ki pa ni "prava ljubezen na sebi". Od tu trpljenje in varanje. Če bi mi točno vedeli zakaj se gre, ljubezni ne bi potrebovali saj bi jo že posedovali... in to ne v obliki človeka.

 

[butl]

Tale s trženjem je res huda. Vsak trgovec hoče prodajat stvar, ki si jo želijo vsi in s katero v bistvu ne dobijo nič, zato po njej permanento vprašujejo. In to je INSTANT LJUBEZEN.

 

In ravno zaradi tega, ker ljubezen že po definiciji ni nekaj površinskega oz. klasično propozicionalnega v smislu, da bi z njo počeli tako, kot počne zahodni človek z naravo, ko recimo v drevesu ne vidi razkošje in življenje, temveč pisalne mize in produktivnost, ravno zato ker je globina in izvor tega misterioznega čustva neznana in relacijsko (v logičnem smislu) nedojemljiva, je vsaka prava ljubezen trpljenje. To predvsem z vidika tustranskega človeka z redkimi prebliski totalnosti univerzuma. In ravno ta tustranskost povzroča vse tisto kar mi razumemo pod "pravo ljubezen", ki pa ni "prava ljubezen na sebi". Od tu trpljenje in varanje. Če bi mi točno vedeli zakaj se gre, ljubezni ne bi potrebovali saj bi jo že posedovali... in to ne v obliki človeka.

 

 

Aaaa

 

[Antoninus]

Tale s trženjem je res huda. Vsak trgovec hoče prodajat stvar, ki si jo želijo vsi in s katero v bistvu ne dobijo nič, zato po njej permanento vprašujejo. In to je INSTANT LJUBEZEN.

 

In ravno zaradi tega, ker ljubezen že po definiciji ni nekaj površinskega oz. klasično propozicionalnega v smislu, da bi z njo počeli tako, kot počne zahodni človek z naravo, ko recimo v drevesu ne vidi razkošje in življenje, temveč pisalne mize in produktivnost, ravno zato ker je globina in izvor tega misterioznega čustva neznana in relacijsko (v logičnem smislu) nedojemljiva, je vsaka prava ljubezen trpljenje. To predvsem z vidika tustranskega človeka z redkimi prebliski totalnosti univerzuma. In ravno ta tustranskost povzroča vse tisto kar mi razumemo pod "pravo ljubezen", ki pa ni "prava ljubezen na sebi". Od tu trpljenje in varanje. Če bi mi točno vedeli zakaj se gre, ljubezni ne bi potrebovali saj bi jo že posedovali... in to ne v obliki človeka.

 

Hm..a ti poskušaš reči, da če ni instrumentalno, je vir trpljenja?

Pa v postmoderni uporabljaš pojem totalnosti. Kaj je zdaj to? A ne veš, da to lahko vodi v totalitarne režime, kjer se zajame celotna resnica.

Drugače pa zdaj vem, da je moja ljubezen prava.

[nimbus]

Hm..a ti poskušaš reči, da če ni instrumentalno, je vir trpljenja?

Pa v postmoderni uporabljaš pojem totalnosti. Kaj je zdaj to? A ne veš, da to lahko vodi v totalitarne režime, kjer se zajame celotna resnica.

Drugače pa zdaj vem, da je moja ljubezen prava.

 

Sem ugotovil, da sem napisal kompliciran post in imam težave z interpretacijo. Recimo, da je neinstrumentalna ljubezen tista prava ljubezen in je vir pristnega trpljenja. Tista day-to-day "kao ljubezen" (medsebojno koristoljubno zapolnjevanje lastnega manka), če jo poimenujemo instrumentalna ljubezen, pa povzroča permanentno izmikanje trpljenja. A ne njegove odprave. V etru je vedno neko vzhičenje, pričakovanje, drhtenje, hrepenjenje itd. Zdaj, zdaj, zdaj se izpolnim. Samo še to in to in to in to, potem bo pa kul.

Imam pa težavo z ljubeznijo kot tako. Tule po postih sodeč gre pri ljubezni za neko objektno relacijo in medsebojno sodelovanje po predlogi kupoprodajne pogodbe. In potem mešam "ljubezen" in "ljubezen po sebi" in imam potem problem. Ker po drugi strani ljubezen ne bi mogla biti trpljenje, vendar je to božanska ljubezen. Po tretji strani se pa človek le s trpljenjem prebudi iz spanca in smo spet v začaranem krogu. Zato šele trpljenje dela človeka človeškega.

 

Ja, ja. Sam ta postmoderna obstaja v zavesti redkih zainteresiranih. Če pogledaš maso ljudi te nihče ne prepriča, da smo kej dlje od kremenčkovih.

 

[crna_puma]

Točno tako. Zato sem prepričan, da so naše stare mame doživljale bolj srečno ljubezen kot danes vsi, ki so 'svobodni', da delajo, kar jim paše.

 

se ne bi ravno strinjala s tem ... mislim, da je pri taki izjavi potrebno pogledat čas naših babic in situacijo žensk takrat ...

tud tarkat so se varali ... razlika je bila v tem, da so takrat ženske bolj prenašala recimo temu 'izlete' svojih moških in so bile bolj pripravljene trpeti ... ker niso videle, da imajo drug izhod ... in verjetno jim je bilo težje kot je ženskam danes ... vsaj kar se finančne plati tiče... in če so vztrajale v trpljenju in v takem partnerstvu, še ne pomeni, da so doživljale srčno ljubezen.

 

verjetno pa si hotel povdariti skrajnost, ki se dogaja v tem času ... kjer pari ob prvi oviri ne vztrajajo, ampak partnerja zamenjajo ... vprašanje ali je bila ta veza sploh kdaj srčna ...

 

seveda sta oba primerka skrajnostna, kar ne pomeni, da ni ljubečih partnerskih vez danes in v času naših babic

[The Dude]

Kakšno vezo ima čas pri ljubezni? A mora ljubezen trajat? Je potem ljubezen bolj ljubezen?

[Alan_New]

verjetno pa si hotel povdariti skrajnost, ki se dogaja v tem času ... kjer pari ob prvi oviri ne vztrajajo, ampak partnerja zamenjajo ... vprašanje ali je bila ta veza sploh kdaj srčna ...

Imam občutek, da danes to ni skrajnost, temveč vse bolj pogost pojav ...

[butl]

Kakšno vezo ima čas pri ljubezni? A mora ljubezen trajat? Je potem ljubezen bolj ljubezen?

 

Hm, zanimiv. A ma al nima cajt kej zraven?

 

Mrbit bi blo lažje rečt, če bi vedu, kaj ljubezen sploh je. Kokr jo jst razumem, pol ma cajt velik veze. Tko da ja. Blj kt je ljubezen, dalj traja. Manj cajta k traja, manj je ljubezen.

 

[Iknee]

se ne bi ravno strinjala s tem ... mislim, da je pri taki izjavi potrebno pogledat čas naših babic in situacijo žensk takrat ...

tud tarkat so se varali ... razlika je bila v tem, da so takrat ženske bolj prenašala recimo temu 'izlete' svojih moških in so bile bolj pripravljene trpeti ... ker niso videle, da imajo drug izhod ... in verjetno jim je bilo težje kot je ženskam danes ... vsaj kar se finančne plati tiče... in če so vztrajale v trpljenju in v takem partnerstvu, še ne pomeni, da so doživljale srčno ljubezen.

 

verjetno pa si hotel povdariti skrajnost, ki se dogaja v tem času ... kjer pari ob prvi oviri ne vztrajajo, ampak partnerja zamenjajo ... vprašanje ali je bila ta veza sploh kdaj srčna ...

 

seveda sta oba primerka skrajnostna, kar ne pomeni, da ni ljubečih partnerskih vez danes in v času naših babic

 

Mislim, da so stvari bolj večplastne in kompleksne. Ženske so včasih več potrpele, ker so pač zaradi objektivnih življenjskih okoliščin morale, s tem se strinjam. Vendar pa mislim (po pripovedovanju mojih babic in pradeda, s katerimi sem preživela velik del otroštva), da so ljudje včasih res manj povezovali svojo srečo in zadovoljstvo z ugodjem in izpolnitvijo želja. Moja babica je v življenju preživela marsikaj za današnjo generacijo nepredstavljivo hudega, a je ohranila nek mir, vedrino, topel humor - in ja, ljubezen, tudi do tistih, ki so jo ranili. Znala je biti brezpogojno srečna - to je umetnost, ki je danes redka, je pa povezana s tem, da nisi preveč vezan na ugodje, nisi suženj svojih želja (niti v partnerstvu) in s sposobnostjo transcendence trpljenja. Slednje pa v iskanju izhodov oz. sprejemanju ponujenih lahkih in hitrih izhodov (kar je bolj pravilo kot redkost v potrošniški družbi kot je naša) ni možno. Prepričana sem, da je hipertrofija potrošniške družbe v zadnjih, recimo, petdesetih letih naredila svoje tudi na področju vrednot in čustev. Moderna potrošniška družba je družba izhodov in zamenjav. Tudi v partnerstvu. In, ja, Objemček, prepričana sem, da je čas ful pomemben. Zaljubljenost je stvar trenutka, za ljubezen (ki ni isto kot zaljubljenost!) čas verjetno res nima pomena, za ljubeč odnos, ki temelji na tem, je pa čas ključnega pomena, in sposobnost transcendence trpljenja tudi. Precej verjetno se mi zdi, da imajo ljudje v potrošniški družbi ravno zaradi prevladujočih vrednot, ki so očitne na vsakem koraku, težave pri razvijanju ljubečih odnosov, ni nujno, da iz vsake srčne zveze zraste ljubeč odnos, mislim, da ljudje včasih v svoji potrošniški zaslepljenosti, nepripravljenosti na trpljenje in hlastanju za ugodjem tudi srčno zvezo razdrejo ali tako razrahljajo, da konec koncev bolj trpijo.

[donkarlus]

Mislim, da so stvari bolj večplastne in kompleksne. Ženske so včasih več potrpele, ker so pač zaradi objektivnih življenjskih okoliščin morale, s tem se strinjam. Vendar pa mislim (po pripovedovanju mojih babic in pradeda, s katerimi sem preživela velik del otroštva), da so ljudje včasih res manj povezovali svojo srečo in zadovoljstvo z ugodjem in izpolnitvijo želja. Moja babica je v življenju preživela marsikaj za današnjo generacijo nepredstavljivo hudega, a je ohranila nek mir, vedrino, topel humor - in ja, ljubezen, tudi do tistih, ki so jo ranili. Znala je biti brezpogojno srečna - to je umetnost, ki je danes redka, je pa povezana s tem, da nisi preveč vezan na ugodje, nisi suženj svojih želja (niti v partnerstvu) in s sposobnostjo transcendence trpljenja. Slednje pa v iskanju izhodov oz. sprejemanju ponujenih lahkih in hitrih izhodov (kar je bolj pravilo kot redkost v potrošniški družbi kot je naša) ni možno. Prepričana sem, da je hipertrofija potrošniške družbe v zadnjih, recimo, petdesetih letih naredila svoje tudi na področju vrednot in čustev. Moderna potrošniška družba je družba izhodov in zamenjav. Tudi v partnerstvu. In, ja, Objemček, prepričana sem, da je čas ful pomemben. Zaljubljenost je stvar trenutka, za ljubezen (ki ni isto kot zaljubljenost!) čas verjetno res nima pomena, za ljubeč odnos, ki temelji na tem, je pa čas ključnega pomena, in sposobnost transcendence trpljenja tudi. Precej verjetno se mi zdi, da imajo ljudje v potrošniški družbi ravno zaradi prevladujočih vrednot, ki so očitne na vsakem koraku, težave pri razvijanju ljubečih odnosov, ni nujno, da iz vsake srčne zveze zraste ljubeč odnos, mislim, da ljudje včasih v svoji potrošniški zaslepljenosti, nepripravljenosti na trpljenje in hlastanju za ugodjem tudi srčno zvezo razdrejo ali tako razrahljajo, da konec koncev bolj trpijo.

 

Dober komentar ni kaj.

 

Lp

 

[mako106]

krivda...ki nam jo hoče koncept varanje vsilit...nas dela samo še bolj nebogljene...itak se že krivi za pol svojega življenja počutimo...pa še kr znova in znova iščemo vzroke...da se počutimo krivi...al pa prizadeti

[tomazslo]

a še kar varate....po vsem napisanem do sedaj...ha ha