mako106 15. julij 2009 Prijavi Deli 15. julij 2009 a ti še tud nisi sprijaznjen s tem...po vsem napisanem Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
crna_puma 15. julij 2009 Prijavi Deli 15. julij 2009 Mislim, da so stvari bolj večplastne in kompleksne. Ženske so včasih več potrpele, ker so pač zaradi objektivnih življenjskih okoliščin morale, s tem se strinjam. Vendar pa mislim (po pripovedovanju mojih babic in pradeda, s katerimi sem preživela velik del otroštva), da so ljudje včasih res manj povezovali svojo srečo in zadovoljstvo z ugodjem in izpolnitvijo želja. Moja babica je v življenju preživela marsikaj za današnjo generacijo nepredstavljivo hudega, a je ohranila nek mir, vedrino, topel humor - in ja, ljubezen, tudi do tistih, ki so jo ranili. Znala je biti brezpogojno srečna - to je umetnost, ki je danes redka, je pa povezana s tem, da nisi preveč vezan na ugodje, nisi suženj svojih želja (niti v partnerstvu) in s sposobnostjo transcendence trpljenja. Slednje pa v iskanju izhodov oz. sprejemanju ponujenih lahkih in hitrih izhodov (kar je bolj pravilo kot redkost v potrošniški družbi kot je naša) ni možno. Prepričana sem, da je hipertrofija potrošniške družbe v zadnjih, recimo, petdesetih letih naredila svoje tudi na področju vrednot in čustev. Moderna potrošniška družba je družba izhodov in zamenjav. Tudi v partnerstvu. In, ja, Objemček, prepričana sem, da je čas ful pomemben. Zaljubljenost je stvar trenutka, za ljubezen (ki ni isto kot zaljubljenost!) čas verjetno res nima pomena, za ljubeč odnos, ki temelji na tem, je pa čas ključnega pomena, in sposobnost transcendence trpljenja tudi. Precej verjetno se mi zdi, da imajo ljudje v potrošniški družbi ravno zaradi prevladujočih vrednot, ki so očitne na vsakem koraku, težave pri razvijanju ljubečih odnosov, ni nujno, da iz vsake srčne zveze zraste ljubeč odnos, mislim, da ljudje včasih v svoji potrošniški zaslepljenosti, nepripravljenosti na trpljenje in hlastanju za ugodjem tudi srčno zvezo razdrejo ali tako razrahljajo, da konec koncev bolj trpijo. hehe ... še vedno me zalezuješ .. ... ravnokar sem se vprašala kako lahko sploh ocenjujemo partnersko vezo izpred 50, 100 ali več leti ... ko nismo (v takšni obliki kot smo sedaj) sploh bili prisotni ... prav tako to, kar je doživljala tvoja, moja babica, prababica je pač njena zgodba ... ... zdaj .. v tem času, ki ga živimo so vrednote takšne kot so, prav tako je zavest na drugačnem nivoju, znanje je mogoče bolj odprto ... pa vendarle gledamo na preteklost (katere del na nek način sploh nismo bili) z nekega iluzijskega vidika in romatniziramo, kako so se takrat imeli radi in so vedeli kaj je ljubezen in partnerstvo.Super ... pač počnimo to ... sam pri tem pozabljamo, da živimo sedaj ... ... ja, je potrošniško naravnana družba, ampak kaj lahko zdaj naredimo, spremenimo, dojamemo, raziščemo, spoznamo se mi zdi ključnejšega pomena, kot opevati ljubezen, ki so jo doživljale babice zanimivo skozi katera očala opazujemo razmerja ... v preteklosti so ljudje imeli težave z osnovnim preživetjem, sedaj imamo težave z preobiljem ... in ali je res to tisto, kar definira medčloveške partnerske odnose? ... ... Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Antoninus 15. julij 2009 Prijavi Deli 15. julij 2009 ... ja, je potrošniško naravnana družba, ampak kaj lahko zdaj naredimo, spremenimo, dojamemo, raziščemo, spoznamo se mi zdi ključnejšega pomena, kot opevati ljubezen, ki so jo doživljale babice zanimivo skozi katera očala opazujemo razmerja ... v preteklosti so ljudje imeli težave z osnovnim preživetjem, sedaj imamo težave z preobiljem ... in ali je res to tisto, kar definira medčloveške partnerske odnose? .....Lahko se na primer zavemo, da popolne zadovoljitve v odnosu ne moremo pričakovati, ker je nikdar ni bilo in ne bo. Ta nezmožnost se trži s tem, ko nam govorijo, da bomo dosegli popolnost s tem, ko bomo nekaj spremenili pri sebi ali pri drugih (jih na primer zamenjali). Postopki in pripomočki za to pa se vedno tržijo. Ker je to nemogoče doseči, je trg neskončen - raj za kapitaliste. Po mojem so bili odnosi naših babic res bolj zadovoljujoči, ker se vztrajanje v dobrem in slabem bolj približa brezpogojnosti. Torej težave z okoljem definirajo naše odnose? Morda bo res nekaj na tem, vsaj Marx bi se delno strinjal. Ko si lačen boš vztrajal ob nekom, ki te futra, ko pa ti deliš hrano, pa menjaš vse po vrsti? A to misliš? Citiraj There are well-dressed foolish ideas just like there are well-dressed fools. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
The Dude 15. julij 2009 Prijavi Deli 15. julij 2009 In, ja, Objemček, prepričana sem, da je čas ful pomemben. Zaljubljenost je stvar trenutka, za ljubezen (ki ni isto kot zaljubljenost!) čas verjetno res nima pomena, za ljubeč odnos, ki temelji na tem, je pa čas ključnega pomena, in sposobnost transcendence trpljenja tudi. Precej verjetno se mi zdi, da imajo ljudje v potrošniški družbi ravno zaradi prevladujočih vrednot, ki so očitne na vsakem koraku, težave pri razvijanju ljubečih odnosov, ni nujno, da iz vsake srčne zveze zraste ljubeč odnos, mislim, da ljudje včasih v svoji potrošniški zaslepljenosti, nepripravljenosti na trpljenje in hlastanju za ugodjem tudi srčno zvezo razdrejo ali tako razrahljajo, da konec koncev bolj trpijo. A vidiš, kaj si napisala? Čas je pomemben za ODNOS. To se pa čisto strinjam. Medčloveški odnosi potrebujejo skrb in nego,.in seveda tudi ljubezen. Noben pa ni govoril o zaljubljenosti. Hehe, kak si se razpisala o potrošniški družbi. Saj je dober sestavek, no jaz se ne ubadam več z družbo, raje vpliv potrošništva opazujem pri sebi,..sem včasih prava ovca/američan/... Naslednje vprašanje: A je za ljubezen potreben odnos? A je za ljubezen potrebno trpet? Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 15. julij 2009 Prijavi Deli 15. julij 2009 A vidiš, kaj si napisala? Čas je pomemben za ODNOS. To se pa čisto strinjam. Medčloveški odnosi potrebujejo skrb in nego,.in seveda tudi ljubezen. Noben pa ni govoril o zaljubljenosti. Hehe, kak si se razpisala o potrošniški družbi. Saj je dober sestavek, no jaz se ne ubadam več z družbo, raje vpliv potrošništva opazujem pri sebi,..sem včasih prava ovca/američan/... Naslednje vprašanje: A je za ljubezen potreben odnos? A je za ljubezen potrebno trpet? Vidim, . A sem se te mal čudno vpletla v tisti stavek, a? Mi ni blo čist jasno, kaj si pravzaprav mislil s časom in ljubeznijo, pol sem pa kar napisala svoje o tem. Ja, tale potrošniška družba - ma veš, včas sem res sita vsega tega - bi najraje rekla, briga me vse skupaj in lepo živela v gozdu, ampak če ne drugače, se mi preko otrok te stvari in vrednote vedno znova prikradejo v lajf - ne moreš, da se ne bi ukvarjal s tem - ampak maš prav, se je res najbolje ukvarjat samo s svojimi odzivi. A je za ljubezen potreben odnos? Zanimivo vprašanje. Kaj si predstavljaš kot odnos? V najbolj splošnem smislu je že bivanje samo odnos - s samim sabo, naravo, bogom, ljudmi... Sem pa enkrat doživela nekaj zelo zanimivega. Sama sem plezala v hribih in me je na lepem prevzel občutek, da me ni - moja osebnost je kar izginila, čas tudi, zavest, ki je ostala, pa je bila zlita z naravo, čutila sem en totalen mir in nekaj, čemur bi lahko rekla samo ljubezen. Torej, ja, mislim, da ljubezen presega odnose, vsaj tiste na ravni osebnosti. Kar se tiče trpljenja pa - kaj pa vem, upam, da ni nujno za ljubezen . Čeprav - pri meni je bilo to kar precej povezano, sem že hotla rečt, da takrat v hribih ni bilo povezano s trpljenjem, pa je v resnic bilo. Težje plezarije v hribih brez trpljenja ni, in brez tega ne bi bila sama v tistem brezpotju in mogoče tiste absolutne ljubezni ne bi doživela. Ne vem, mogoče gre tudi brez trpljenja, pa sem si pač jaz (al pa moja duša, al pa kakšne sojenice in rojenice, kaj vem kdo, pravzaprav, hehe) izbrala tako mal bolj trnovo pot. V razvoju ljubečega odnosa se mi pa skoraj ne zdi verjetno, da bi šlo čist brez bolečin, in te lahko zelo poglobijo odnos (če jim seveda ne pobegneš po tolažbo v drugo posteljo ). Pa saj tud noben otrok ne preživi otroštva brez bušk in takih in drugačnih bolečin. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
xyz 15. julij 2009 Prijavi Deli 15. julij 2009 Lepo si to napisala. Tudi jaz poznam to ljubezen, ki ni usmerjena v neko specifično osebo ali objekt...je bolj neke vrste stanje... bi rekel celo, da konstantno, le da se pogosto pozornost usmerja v nekaj določenega,tako, da ostaja to stanje navidezno prikrito. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
mako106 15. julij 2009 Prijavi Deli 15. julij 2009 prava ljubezen...je neosebna prava ljubezen...je neosebna sam ta tema nima nobene veze z njo prava ljubezen...je neosebna sam ta tema nima nobene veze z njo je nažalost tema vsem preveč osebna Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
xyz 15. julij 2009 Prijavi Deli 15. julij 2009 aja, sorry, saj ne bom več Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
The Dude 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 Vidim, . A sem se te mal čudno vpletla v tisti stavek, a? Mi ni blo čist jasno, kaj si pravzaprav mislil s časom in ljubeznijo, pol sem pa kar napisala svoje o tem. Ja, tale potrošniška družba - ma veš, včas sem res sita vsega tega - bi najraje rekla, briga me vse skupaj in lepo živela v gozdu, ampak če ne drugače, se mi preko otrok te stvari in vrednote vedno znova prikradejo v lajf - ne moreš, da se ne bi ukvarjal s tem - ampak maš prav, se je res najbolje ukvarjat samo s svojimi odzivi. A je za ljubezen potreben odnos? Zanimivo vprašanje. Kaj si predstavljaš kot odnos? V najbolj splošnem smislu je že bivanje samo odnos - s samim sabo, naravo, bogom, ljudmi... Sem pa enkrat doživela nekaj zelo zanimivega. Sama sem plezala v hribih in me je na lepem prevzel občutek, da me ni - moja osebnost je kar izginila, čas tudi, zavest, ki je ostala, pa je bila zlita z naravo, čutila sem en totalen mir in nekaj, čemur bi lahko rekla samo ljubezen. Torej, ja, mislim, da ljubezen presega odnose, vsaj tiste na ravni osebnosti. Kar se tiče trpljenja pa - kaj pa vem, upam, da ni nujno za ljubezen . Čeprav - pri meni je bilo to kar precej povezano, sem že hotla rečt, da takrat v hribih ni bilo povezano s trpljenjem, pa je v resnic bilo. Težje plezarije v hribih brez trpljenja ni, in brez tega ne bi bila sama v tistem brezpotju in mogoče tiste absolutne ljubezni ne bi doživela. Ne vem, mogoče gre tudi brez trpljenja, pa sem si pač jaz (al pa moja duša, al pa kakšne sojenice in rojenice, kaj vem kdo, pravzaprav, hehe) izbrala tako mal bolj trnovo pot. V razvoju ljubečega odnosa se mi pa skoraj ne zdi verjetno, da bi šlo čist brez bolečin, in te lahko zelo poglobijo odnos (če jim seveda ne pobegneš po tolažbo v drugo posteljo ). Pa saj tud noben otrok ne preživi otroštva brez bušk in takih in drugačnih bolečin. Torej misliš, da brez težke plezarije ne bi mogla doživet tistega stanja? Zanimivo. Pri odnosih sem imel v mislih medčloveške odnose. Imaš pa prav, ko si razmišljala zelo na široko,..brez odnosov praktično ne gre. Tudi sami s sabo smo v odnosu in tudi ta je večkrat lahko kar težek. Novo vprašanje: A smo lahko v odnosu do sebe brez trpljenja? Ker če smo lahko, potem smo lahko tudi v drugih odnosih. Mako, ta tema ima vse veze z ljubeznijo in odnosi. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 hehe ... še vedno me zalezuješ .. ... LOL Med prvim in drugim zalezovanjem Črne pume je minilo par tednov in v tem času sem zalezovala še precej drugih - XYZja, Antoniusa, Nimbusa pa Objemčka pa... kakšna zalezovalka sem, a?! Pa še uživala sem v tem zalezovanju, moram priznat (čeprav sem do danes naivno mislila, da mi diskutiramo ). A se vam tud zdi, da vas zalezujem? Mogoče bi pa Marsa morala preimenovat citiranje in komentiranje v zalezovanje - namesto ukazov citiraj in komentiraj predlagam "zalezuj", v pomoči pa "kako zalezovati". ravnokar sem se vprašala kako lahko sploh ocenjujemo partnersko vezo izpred 50, 100 ali več leti ... ko nismo (v takšni obliki kot smo sedaj) sploh bili prisotni ... prav tako to, kar je doživljala tvoja, moja babica, prababica je pač njena zgodba ... ... zdaj .. v tem času, ki ga živimo so vrednote takšne kot so, prav tako je zavest na drugačnem nivoju, znanje je mogoče bolj odprto ... pa vendarle gledamo na preteklost (katere del na nek način sploh nismo bili) z nekega iluzijskega vidika in romatniziramo, kako so se takrat imeli radi in so vedeli kaj je ljubezen in partnerstvo.Super ... pač počnimo to ... sam pri tem pozabljamo, da živimo sedaj ... ... ja, je potrošniško naravnana družba, ampak kaj lahko zdaj naredimo, spremenimo, dojamemo, raziščemo, spoznamo se mi zdi ključnejšega pomena, kot opevati ljubezen, ki so jo doživljale babice zanimivo skozi katera očala opazujemo razmerja ... v preteklosti so ljudje imeli težave z osnovnim preživetjem, sedaj imamo težave z preobiljem ... in ali je res to tisto, kar definira medčloveške partnerske odnose? ... Ko pišem o starih ljudeh, ne govorim o preteklem življenju, ampak o stvareh, ki so brezčasne, jih je pa današnji način življenja prekril ali potisnil precej na rob (pač ne pašejo v kontekst trženja in hitrega tempa ) - kar pa še zdaleč ne pomeni, da imajo zato kaj manjšo vrednost, vsaj zame ne. Stari ljudje, sploh tisti, ki so ohranili bistrost misli, so dragocen in pomemben del današnjega življenja,prav rada jih poslušam, ker imajo občutek za to, kaj globinsko in brezčasno in kaj minljivo in površinsko. Da bom čist jasna: ne zanima me preteklost, zanimajo me brezčasne globine človeškega bivanja, ki pa se v širši časovni perspektivi pogosto bolj jasno pokažejo (nekateri tisočletja stari miti, teksti in jamske slikarije še danes nagovarjajo z veliko modrostjo in brezčasno simboliko) Če v mojih postih tega nisi razbrala, potem pač nisva na isti valovni, pa nič hudega. Zalezovala te pa res ne bom več, obljubim ! Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 Torej misliš, da brez težke plezarije ne bi mogla doživet tistega stanja? Zanimivo. Ne, vem, to mi je preveč hipotetično vprašanje. To sem takrat v doživela prvič, kasneje sem se v to stanje vračala v meditaciji v naravi, ampak moram rečt da ni bilo tako - popolno in kako naj rečem - vseprežemajoče. To je moja izkušnja - puščam pa odprte tud druge možnosti Tudi sami s sabo smo v odnosu in tudi ta je večkrat lahko kar težek. Se strinjam! . Novo vprašanje: A smo lahko v odnosu do sebe brez trpljenja? Ker če smo lahko, potem smo lahko tudi v drugih odnosih. Dobro vprašanje in dober sklep Mislim, da smo lahko, potem, ko smo se zacelili in se nehali bojevati s samim sabo. To pa zna bit kar dolg proces - v tem času pač občasno trpimo (in drugi z nami ) Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Dancerka 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 Hm, moje babice niso imele srečne ljubezni - nobena... mogoče pa so kake druge babice imele več sreče.. valjda so imeli pa takrat druge probleme..se pa strinjam, da smo kot družba na splošno kr večinoma vsi mal preveč razvajeni in marsikdo res pričakuje instant ljubezen in magičnost na vsakem koraku.. to neki časa laufa, pol pa čao iluzije & kaj zdaj?(al hop v drugo naročje ali pa..?) poznam pa nekaj mladih parov, ki mislim da jim bo ratalo, so že kar nekaj časa skupaj in se fajn zastopijo.. še generacija moje mame ne poznam skoraj nikogar ki bi blo 'vse super'... se skregajo pa se pobotajo, itd.so pa tud mogoče res tud oni še bli bolj navajeni marsikaj potrpeti..sam se mi zdi, da je tud mladih parov nekaj takih, da grejo tudi čez hude stvari.. je pa res veliko odvisno od medsebojne komunikacije in odnosa do ČLOVEKA ne le kot 'partnerja' (ki naj bi 'izpolnjeval moje potrebe', ampak kot neodvisno samostojno bitje) in tudi do drugih ljudi nasploh itd. Dobr napisano, Antoninus - da ko nastopijo težave, je pa na preizkusu Ljubezen.Bi pa rekla - delat se mučenico in vztrajat ob nekom, ki je recimo hud alkoholik ali džanki, ki ne želi zdravljenja, ali je nasilen do žene itd (ali žena do moža) in če ta človek ne želi spremembe.. ne vem, po moje to tud ni glih pametno in zdravo.. torej neka srednja pot - ne neko samožrtvovanje za vsako ceno, ne pa tudi čista sebičnost.. je pa res tolk bolj važno prej spoznati človeka, s komer greš v partnerstvo.. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
crna_puma 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 LOL Med prvim in drugim zalezovanjem Črne pume je minilo par tednov in v tem času sem zalezovala še precej drugih - XYZja, Antoniusa, Nimbusa pa Objemčka pa... kakšna zalezovalka sem, a?! Pa še uživala sem v tem zalezovanju, moram priznat (čeprav sem do danes naivno mislila, da mi diskutiramo ). A se vam tud zdi, da vas zalezujem? Mogoče bi pa Marsa morala preimenovat citiranje in komentiranje v zalezovanje - namesto ukazov citiraj in komentiraj predlagam "zalezuj", v pomoči pa "kako zalezovati". hehe ... manipulacija ti res ni tuja ... Ko pišem o starih ljudeh, ne govorim o preteklem življenju, ampak o stvareh, ki so brezčasne, jih je pa današnji način življenja prekril ali potisnil precej na rob (pač ne pašejo v kontekst trženja in hitrega tempa ) - kar pa še zdaleč ne pomeni, da imajo zato kaj manjšo vrednost, vsaj zame ne. Stari ljudje, sploh tisti, ki so ohranili bistrost misli, so dragocen in pomemben del današnjega življenja,prav rada jih poslušam, ker imajo občutek za to, kaj globinsko in brezčasno in kaj minljivo in površinsko. Da bom čist jasna: ne zanima me preteklost, zanimajo me brezčasne globine človeškega bivanja, ki pa se v širši časovni perspektivi pogosto bolj jasno pokažejo (nekateri tisočletja stari miti, teksti in jamske slikarije še danes nagovarjajo z veliko modrostjo in brezčasno simboliko) Če v mojih postih tega nisi razbrala, potem pač nisva na isti valovni, pa nič hudega. Zalezovala te pa res ne bom več, obljubim ! jah super in prav, da pišeš o brezčasnih stvareh ... sam brezčasne stvari se odvijajo tudi tukaj in zdaj, saj so brezčasne ( ) ... in valda da mitske zgodbe odpirajo tisto dušno povezavo z življenjem ... sam če izjaviš moja babica doživlja bolje ljubezen kot moja soseda, ker je babica to doživela v času pred npr 60-timi leti ... potem ravno ne govoriš o mitski prispodobi ali brezčasnosti globine človeškega bivanja ... v glavnem pač detalji bom pa delila eno izkušnjo s tabo ... res da ni ne vem kako velika pa vendarle:vedno sem mislila da sta starost in modrost tesno povezani druga z drugo ... uživala sem v pripovedkah pradedka, ki je dočakal 105 let. Lahko si le misliš kako zakladnico spomina in znanja je nosil s seboj.Prav tako pri babici, ki je pri 96 letih čisto enaka kot jo moj spomin zaznava od malih nog. Že takrat se mi je zdela kot da je orel in po tolikih desetletjih, je čisto enaka, kot da je nespremenjena ... in potem so tu še druge raznorazne starejše osebe, ki so doživele in izkusile življenje in katere sem z občudovanjem poslušala in vpijala vsako drobtinico povedanega ... nakar spoznam malega človeka, starega mogoče 3, 4 leta, ki mi je povedal kup modrosti, ki so bile od starejših ljudi spregledane, ker on je v njihovih očeh le otrok, kaj pa on ve ... in takrat mi je bilo jasno ... glede tvojega zadnjega stavka pa hehe ... bomo videli Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Alan_New 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 je pa res tolk bolj važno prej spoznati človeka, s komer greš v partnerstvo..Hm, to je -- milo povedano -- iluzija. Citiraj Possible—but highly unlikely. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Antoninus 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 Hm, to je -- milo povedano -- iluzija. glede na to, da tudi sebe ne poznamo v celoti, imaš prav. Ampak ni pa treba najprej imeti otrok, nato pa spraševati partnerja po imenu oziroma dobro je trezen ugotoviti, če imata vsaj kaj skupnega preden se veza začne. Citiraj There are well-dressed foolish ideas just like there are well-dressed fools. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 še dobro, da imamo razliko, da nam pove kje "zahudiča" so razlike. a nede men se ta mnenja tule tut hecna zdijo. kao... der mensch denkt, der gott lenkt. stereotipi kako in kaj. še najbolš bi blo, da bi mel ljubezen na žetone. tri barve. mlačna, povprečna in strastna... ljubezen namreč. če maš vpisan doktorat pač vzameš mlačno pa je. in hodiš s srednjedolgim nosom naokoli... in doktoratom. js vzamem hiško. pa sej bi kdaj tut koga povabu...na toplo vodo in suh kruh. Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
tomazslo 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 a ti še tud nisi sprijaznjen s tem...po vsem napisanem ma sej zdej samo še prepričujete sami sebe v svoj prav imeti..kar že nekaj stranije takga nakladanja.....bistvo varanja j bla tko al tko že dodobra obdelana...v bistvu si duška dajete in se prepričujete, ker ne morete sprejeti, da nekdo drug lahko skozi svoja očala drugače viti in to prav tako, kot je zanj prav... Citiraj Smo robotki, ki imamo datodeko "duša" zato, da mislimo, da nismo robotki ... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Dancerka 16. julij 2009 Prijavi Deli 16. julij 2009 lol.. ja, sej človeka res spoznaš še bolš skoz partnerstvo.. sam no, če se poznaš 3 dni pa kr poročiš se mi to zdi mal prehmal tiste poroke 'na vrat na nos' ne vem kak dolgo glih zdržijo pravi pa moj ata, da preveč se poznat pa tud ni dobr da pol pa lahk že obupata en nad drugim tak da spet, neka srednja varianta.. da mata vsaj kake skupne cilje, ne pa da pol pr 3 otrokih al pa ko je hiša zgrajena, ugotovita, da nimata čisto NIČ skupnega.. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 17. julij 2009 Prijavi Deli 17. julij 2009 Ljudje se spravljajo v skupen lajf na tisoč in en način, k temu jih vodi res svašta - od ekonomije in pedigreja do seksa, zaljubljenosti, ljubezni, "ljubezni" do fajtanja (no, mal sem cinična - ampak v duhu Bernovih iger je lahko to res močna privlačnost) ... V glavnem pa, razen pri prvem razlogu, razum in nasveti nimajo kake posebne moči, občutki, čustva in moč podzavesti ima bistveno večji vpliv, tako da ... ni kaj svetovat in priporočat, takle smo si naredl in takle mamo . Mogoče je tud prav tako - odnos je preveč kompleksna in globoka stvar, da bi jo prepustili razumu . Potem pa dva človeka rasteta skupaj ali rasteta narazen, in je to proces s svojo lastno dinamiko, niti dva nista enaka. Dogaja se, da dva, ki sta se sama sebi in drugim zdela res fajn par, po desetih letih ugotovita, da se čutita kot popolna tujca, poznam pa par, za katerega v prvih par letih nihče ne bi stavil pet centov, da bosta ostala skupaj, pa imata zdaj po dvajsetih letih eno res dobro, ljubečo zvezo. Dve opisani skrajnosti in vse, kar je vmes - taki so pač odnosi, ljudje se razvijamo in si sproti ustvarjamo take izkušnje, kakršne nam rabijo za razvoj - in kdo lahko reče, kakšni bi morali biti naši odnosi (dobro, pustmo tu fatalne skrajnosti)? (zakonski svetovalci, ki od tega živijo, se s temle najbrž ne bodo strinjali, ampak nič ne de ) Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Mario 17. julij 2009 Prijavi Deli 17. julij 2009 ...ni kaj svetovat in priporočat, takle smo si naredl in takle mamo . Mogoče je tud prav tako - odnos je preveč kompleksna in globoka stvar, da bi jo prepustili razumu . ...Potem pa dva človeka rasteta skupaj ali rasteta narazen, in je to proces s svojo lastno dinamiko, niti dva nista enaka. Dogaja se, da dva, ki sta se sama sebi in drugim zdela res fajn par, po desetih letih ugotovita, da se čutita kot popolna tujca, poznam pa par, za katerega v prvih par letih nihče ne bi stavil pet centov, da bosta ostala skupaj, pa imata zdaj po dvajsetih letih eno res dobro, ljubečo zvezo. Dve opisani skrajnosti in vse, kar je vmes - taki so pač odnosi, ljudje se razvijamo in si sproti ustvarjamo take izkušnje, kakršne nam rabijo za razvoj - in kdo lahko reče, kakšni bi morali biti naši odnosi (dobro, pustmo tu fatalne skrajnosti)? (zakonski svetovalci, ki od tega živijo, se s temle najbrž ne bodo strinjali, ampak nič ne de )Zakonci svetovalci, ki od tega živijo, se ne bodo strinjali zaradi tega, kar si ti javnosti porinila kot vzrok . Ampak se ne bodo strinjali, ker ti pišeš o zakoncih, ki se ne razvijajo, ki samo REAGIRAJO. In zakaj tisti zakonci tako reagirajo, - ker ocenjujejo razum tako kot ti; kjer pa ni uma, ni razuma, tudi ne more biti razumevanja… Drugič ne prehitevaj po desni strani in počakaj, da vidiš, zakaj se ne bodo sttrinjali… saj ti nisi študirala psihologije, da bi vedela, zakaj se oni ne bi strinjali. Pri tvojih prepričanjih je nujno potrebno da dodaš tudi: Jaz mislim tako…. Saj veš, da s tvojo zatrjevalno obliko škodiš tistim, ki ti verjamejo. Nič ni PAČ tako. Tako kot je življenje takšno, kakršno si narediš, tako je tudi z odnosi. Ne zato, ker je *pač* tako, ampak zato, ker ne znaš ali pa nočeš drugače. In zakaj spoznata po desetih letih, da sta si tujca? Ker se nista imela časa spoznati, nekateri mislijo, da ko gresta v posteljo in poznata ime, naslov in roj. podatek, se pa že poznata. Saj se vsim tako mudi v posteljo, da se "spoznajo"…… Malo sama sebi ugovarjaš, ko pišeš tudi: "takle smo si naredl in takle mamo" s tem se strinjajo tudi psihologi. Citiraj Čudezi se ne dogajajo v nasprotju z naravo, temveč v nasprotju s tem, kar nam je poznano o naravi. Komplementarno zdravljenje raka: http://www.bela-omela.si Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 17. julij 2009 Prijavi Deli 17. julij 2009 Zakonci svetovalci, ki od tega živijo, se ne bodo strinjali zaradi tega, kar si ti javnosti porinila kot vzrok . Ampak se ne bodo strinjali, ker ti pišeš o zakoncih, ki se ne razvijajo, ki samo REAGIRAJO. In zakaj tisti zakonci tako reagirajo, - ker ocenjujejo razum tako kot ti; kjer pa ni uma, ni razuma, tudi ne more biti razumevanja… Drugič ne prehitevaj po desni strani in počakaj, da vidiš, zakaj se ne bodo sttrinjali… saj ti nisi študirala psihologije, da bi vedela, zakaj se oni ne bi strinjali. Pri tvojih prepričanjih je nujno potrebno da dodaš tudi: Jaz mislim tako…. Saj veš, da s tvojo zatrjevalno obliko škodiš tistim, ki ti verjamejo. Nič ni PAČ tako. Tako kot je življenje takšno, kakršno si narediš, tako je tudi z odnosi. Ne zato, ker je *pač* tako, ampak zato, ker ne znaš ali pa nočeš drugače. In zakaj spoznata po desetih letih, da sta si tujca? Ker se nista imela časa spoznati, nekateri mislijo, da ko gresta v posteljo in poznata ime, naslov in roj. podatek, se pa že poznata. Saj se vsim tako mudi v posteljo, da se "spoznajo"…… Malo sama sebi ugovarjaš, ko pišeš tudi: "takle smo si naredl in takle mamo" s tem se strinjajo tudi psihologi. Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
mayan 17. julij 2009 Prijavi Deli 17. julij 2009 ... ki se ne razvijajo, ki samo REAGIRAJO... Jaz pa mislim, da itak vsi konstantno reagiramo. Dokler živimo. In to ni treba biti tretirano tako slabšalno.. V bistvu zmeraj na nekaj reagiramo/odreagiramo, kar zaznavamo, čutimo, doživljamo, vidimo, mislimo, četud mislimo da ne. Mnogoplastno je to. Tudi nereagiranje je namreč reagiranje. Torej delovanje. Edino kar smo lahko je, da smo bolj zavestni. Kar je pa iknee opisala je prej nedelovanje kot pa reagiranje. Kar si pa domišljamo morda, da smo sami kreatorji in ne reagiramo, ali pa nasprotno, da je usoda, na katero nimamo vpliva, pa je pravzaprav nepomembno in razlika neznatna. Početi moramo, kar nas veseli. Torej da je svoboda naša edina odgovornost. Zaključek takšen, ker je in fact neznan in mističen. Glede časa pa sem enkrat takole razmišljala, če ljubiš eno osebo, za katero veš, da je seveda imela intimne zveze v preteklosti, ali morda eno, vsaj tolikšno kot je s teboj sedaj in kakšna je pravzaprav razlika, če to zares sprejmeš, ali jih ima tudi v prihodnosti, če si že to dejstvo sprejel da je bil z drugimi. Kaj če je največja prevara v bistvu, da je s teboj (bolj kot s seboj)? In da si dovoliš vso to ljubezen je že big deal. Citiraj ~THE LESSON IS ALWAYS LOVE.~ Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
xyz 17. julij 2009 Prijavi Deli 17. julij 2009 Pri tvojih prepričanjih je nujno potrebno da dodaš tudi: Jaz mislim tako…. Saj veš, da s tvojo zatrjevalno obliko škodiš tistim, ki ti verjamejo. Oh ja, gospod profesor, pa še s pasom po nagi ritki, prosim A vseeno bi bilo potrebno, da bi tudi vi dodali "jaz menim, da vi z vašo zatrjevalno obliko škodite... itd."To, da se s tem škodi, je zgolj vaše mnenje... prakticirate to, kar pridigate, tudi sami ? Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 17. julij 2009 Prijavi Deli 17. julij 2009 Kot bi rekla kolegica moje drage, na koncu ostanemo s tistim z največjim, preneseno, najboljšim/o v postelji. Mislim tko iskreno, tut če ekonomija ne štima bomo tega mel vedno rajš, ko unga z gnezdom pa z majhnim, četudi bomo, preračunljive kot le me znamo bit, zaradi rex materialia navidezno ostajal v odnosu z gnezdoimetnikom.Tko je to v naravi žensk in kot kaže, čedalje bolj tudi moških. ne bi se šou tu indukcije. tej kolegici to očitno veliko pomeni. nekaterim pa kaj drugega. ampak se pa strinjam, da bo šla tam kjer bo maksimirala tisto, kar ji največ pomeni. sej, v tem sem imel v prejšnjih postih problem. to je definicija ljubezni o kateri tu govorimo. maksimizacija nečesa. isto ko dobiček in tko. ni zdej, da bi se zgražal nad tem, je pa fajn, da to vemo in ne živimo 24/7 nekje med oblaki, ampak si sam privošmo mal creme de la creme. ker... slej ko prej pade cigu na glavo in takrat je fajn, da imaš čelado gor. ja... razlika... pol pa hiška pa topla voda pa suh kruh. Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
crna_puma 17. julij 2009 Prijavi Deli 17. julij 2009 Zakonci svetovalci, ki od tega živijo, se ne bodo strinjali zaradi tega, kar si ti javnosti porinila kot vzrok . Ampak se ne bodo strinjali, ker ti pišeš o zakoncih, ki se ne razvijajo, ki samo REAGIRAJO. In zakaj tisti zakonci tako reagirajo, - ker ocenjujejo razum tako kot ti; kjer pa ni uma, ni razuma, tudi ne more biti razumevanja… Drugič ne prehitevaj po desni strani in počakaj, da vidiš, zakaj se ne bodo sttrinjali… saj ti nisi študirala psihologije, da bi vedela, zakaj se oni ne bi strinjali. Pri tvojih prepričanjih je nujno potrebno da dodaš tudi: Jaz mislim tako…. Saj veš, da s tvojo zatrjevalno obliko škodiš tistim, ki ti verjamejo. Nič ni PAČ tako. Tako kot je življenje takšno, kakršno si narediš, tako je tudi z odnosi. Ne zato, ker je *pač* tako, ampak zato, ker ne znaš ali pa nočeš drugače. In zakaj spoznata po desetih letih, da sta si tujca? Ker se nista imela časa spoznati, nekateri mislijo, da ko gresta v posteljo in poznata ime, naslov in roj. podatek, se pa že poznata. Saj se vsim tako mudi v posteljo, da se "spoznajo"…… Malo sama sebi ugovarjaš, ko pišeš tudi: "takle smo si naredl in takle mamo" s tem se strinjajo tudi psihologi. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.