Varanje

[mako106]

ma sej zdej samo še prepričujete sami sebe v svoj prav imeti..kar že nekaj stranije takga nakladanja.....bistvo varanja j bla tko al tko že dodobra obdelana...

v bistvu si duška dajete in se prepričujete, ker ne morete sprejeti, da nekdo drug lahko skozi svoja očala drugače viti in to prav tako, kot je zanj prav...

ok...ko sam pri sebi nimaš problemov glede tega...jih tud pri drugih ne vidiš

[crna_puma]

No ja, jaz se zgolj čudim pogosto opaženi dvojni morali pri nas ljudeh na splošno,

a predvsem, kar se zadnjih strani v tej temi tiče, postom Maria in tebe...

očitati nekomu nekaj, a obenem to početi sam.

 

če si to zaznal kot dvojno moralo, kako potem zaznavaš svoje poste?

 

 

Ti, npr., citiraš moje besede, jih zgolj navidezno komentiraš, a se obenem izogibaš njihovemu sporočilu...

prav to, kar v zgornjem citatu očitaš Iknee...

 

dva igriva stavka (kjer ti ne dopovedujem ama čisto nič ) in par strani kolonskih stavkov, kjer ti nekdo hoče dopovedat, to kar si itak napisal ... se ravno ne more primerjat ...

... in na osnovi tega sem izhajala, da obstajajo simpatizerske tendence, ki so vodile do tvojega zaščitništva pod pretvezo dvojne morale... seveda s strani drugih

čisto enostavno

 

toliko od mene ... zdaj pa nazaj k varanju ...

 

 

mislim, da je bilo v filmu Dom za vešanje, kjer je Perhan izjavil: 'Odkad sam uhvatio sebe da lažem, ne verujem više nikome.'

 

...

[xyz]

dva igriva stavka (kjer ti ne dopovedujem ama čisto nič ) in par strani kolonskih stavkov, kjer ti nekdo hoče dopovedat, to kar si itak napisal ... se ravno ne more primerjat ...

... in na osnovi tega sem izhajala, da obstajajo simpatizerske tendence, ki so vodile do tvojega zaščitništva pod pretvezo dvojne morale...

 

No vidiš, sama sebe podajaš kot primer... in zakaj to predstavljaš kot simpatizerstvo, je precej očitno...

seveda meniš, da ti je lažje soočati se z neutemeljenim določanjem vlog in vsem aranžiranjem, ki spada zraven,

kot s kritiko, ki se dotika tvojih lastnih vzorcev... kritiko, skozi katero bi morda lahko ugledala lastno zmoto...

kar se mene tiče, je pogovor tu tako ali tako končan oz. se niti ni začel. Papa.

[crna_puma]

... pravkar si demonstriral šolski primer projeciranja ...

 

 

...

[Alan_New]

crna_puma, še Forresta Gumpa premagaš v ping pongu.

[Iknee]

Ja kljub temu še vedno, ko berem, dobim občutek, da „sprejmeš tako kot pač je" (se strinjaš) in to tudi z vsemi destruktivnimi zadevami. To okrepiš še s tem, da "ne prinaša koristi", če bi se naj na nekem odnosu „delalo". Kakšna prognoza.

Jaz vem, da nisi študirala psihologije pa me ne izzivaj, ker ti ne bom povedal zakaj vem Obrambni mehanizmi niso ravno zadeva razuma. Obrambni mehanizmi so v praksi nezavedni, le da jih je psihologija z razlago napravila razumljive (da jih nekateri lahko spoznamo).

Hehe, ne bom te več izzivala v zvezi s psihologijo. Ampak če si v njej tako podkovan, bi pa že lahko vedel, da obstaja več vrst obrambnih mehanizmov, eden od njih (zelo pogost celo) je racionalizacija. Vidim, da res nisem bila čisto jasna (skušam biti kar se da kratka v postih, pa zgleda na račun jasnosti), greva lepo po vrsti: sem mnenja, da je treba najprej stvari sprejeti takšne kot so, brez "kako bi moralo biti", "kdo je kriv ipd.", ker šele tedaj lahko vidiš tudi svojo vlogo v vsem tem. To je osnova za kakršnokoli konstruktivno reševanje težav. Potem pa se lotiš dela (al pa tud ne ).

 

Čudovito. Sedaj pa poglej, kaj si napisala. „Treba je delati na globinah svoje psihe". Seveda, ampak z razumom. Ker kaj ti nuca, če si eno situacijo rešila v podzavesti s *trikom*, to delajo šarlatani, ki nočejo naučiti lačnega, da si sam ulovi ribe. Dajo mu za jest, da bi ja vedno znova prišel. To vodi v odvisnost ali pa ga izkoriščajo finančno

.

 

V globinah svoje psihe se ne dela prvenstveno z razumom, saj razum nima direktnega dostopa v podzavest - sicer to ne bi bila podzavest ampak zavest. Tja vodijo (poleg šamanskih pristopov) razni pristopi in tehnike dela s čustvi, telesom in čustvi hkrati (pristopi telesne psihoterapije), delo s simboli (kjer dovoliš, da se te simbol dotakne, ne da bi ga najprej poskušal razumsko dojeti), dostop do čustvenih ran omogočajo tudi vodene meditacije, nehipnotične regresije, da ne naštevam naprej. Razum pride na vrsto šele proti koncu procesa, ko človek integrira doživeto/podoživeto. Klasični Freudov psihoanalitski pristop, ki se je omejeval na klientovo razumsko dojemanje nastanka kompleksa, se v veliki meri opušča kot predolgotrajen in neučinkovit. Zato pravim, da ima razum omejeno vlogo (ne pa nepomembno, tam, kjer mu je mesto, je nadvse koristen ) Se pa strinjam, da je na tem področju tudi šarlatanstvo, ki človeka dela odvisnega, namesto da bi mu skozi proces zdravljenja psihe pomagal do celovitosti in notranje moči

 

Drgač pa: je mišica, ki pumpa kri; ja, samo njega slišim v meni, kako tika taka, včasih bolj glasno, včasih bolj tiho…

 

Se strinjam, na enem nivoju. Sicer pa mislim (pa ni to na mojem zelniku zraslo, celo uradna znanost je to dokazala), da sta telo in psiha tesno povezana in delujeta kot celota, določeni organi pa imajo posebno, ne le simbolično ali energijsko ampak tudi biokemično povezavo s čustvi. Torej, tudi zapriseženi "znanstveniki" lahko mirno rečete, da izbirate s srcem (mal pa vseen pazite, da ne bo preveč krvavelo - ampak to je spet tiste vrste nasvet, ki večinoma ne deluje )

 

 

Glede prejšnje kritike mojega pisanja (opuščanja poudarjanja "Jaz sem mnenja...") in odgovornosti za zavedene bralce pa izjavljam, za tega in vse moje bodoče poste, da mi ne bo treba tega v vsakem stavku znova pisati:

Vse, kar napišem, je moje mnenje in ne absolutna resnica. Berete na lastno odgovornost.

Ampak, Mario - a ni to samo po sebi umevno? Mislim, halooo, saj vsi vemo, da nismo bogovi, in da je vse povedano in napisano (pa ne samo na tem forumu) le mnenje nekoga? Za svoje razumevanje in ravnanje pa ja vsak sam odgovarja - saj smo valda opravilno sposobni al kako se že temu reče?

[xyz]

ja, & that´s the point right there. Forum je prvenstveno namenjen komunikaciji, izmenjavi mnenj, šaljenju

in, seveda, tudi prepirčkom, saj drama mora biti Pričakovati, da se bo tu (oz. kjerkoli, a pustimo to) zapisovala absolutna resnica,

je enostavno smešno in kdor misli, da obstaja ena samcata izjava, ki ne vsebuje laži, se kratkomalo moti.

 

V tem duhu bi opomnil na to, da, kdor jemlje tukajšnje pisanje kot navodila za uspešno življenje,

je najmanj naiven in si temu primerno zasluži eno krepko brco v rit

[kapica]

Da ne bo nesporazuma: NE trdim, da sploh nimamo možnosti izbire, mislim pa, da je polje svobode ožje in drugačno, kot si pogosto mislimo.

ja... ta tupasta bitja so res tk pozabljiva... pol si pa drznejo to pozabljivost se omejevat... in od vse te pozabljivosti se se pozabjo prebudit... in...

 

A je možno, da je individualizem ena precej iluzorna zadeva in smo v resnici vpeti v mreže odnosov in energij iz vseh časov in prostorov in v bistvu ravnamo na osnovi teh mrež, ne pa na osnovi svobodne izbire?

zakaj pa neb blo mozno, da bi blo to mozno

pa drugac: a je mozno, da se na osnovi osnovne svobodne izbire izbere mrezo..? ampk gre to kr v pozabo... ze s samo pojavnostjo...

 

In kaj nam določa polje, znotraj katerega (mislimo da) lahko izbiramo?

koordinate: x, y, z, 0, ... tk v vseh dimenzijah in casovnih enotah... minljivosti...

 

Nikomur nočem vsiljevat nobenih prepričanj in ne poznam dokončnih odgovorov na tale vprašanja, kje pa , sam mal za razmislt

hvala... enako....

[Antoninus]

ojoj, težko vprašanje.

 

varanje razumem kot neizpolnjevanje dogovorjenega s tem, da se pogodba obnavlja iz dneva v dan. torej, če te ma rada danes, ni nujno da te bo imela čez eno leto. vse lepo in prav. samo naj pravi čas pove in gre. v bistvu razumem varanje v pravem pomenu besede same. varajo nas same oči, ker nam lahko predstavijo svet le v določenem svetlobnem spektru, določene ločljivosti itd. torej, iskren odnos. ni tu posredi samo seks. tudi če ti govori o nekih stvareh, ti resno vzameš in integriraš v svojo predstavo tega človeka, v bistvu ti pa nabija tja v tri krasne.

je pa res, da ne obsojam varanja, ker vem da človek ni popoln. popolni bomo ko se bomo rodili kot bogovi.

tko nekak no...

 

Če dalje filozofiramo , bi rekel, v lacanovskem polju, da je pri tebi ljubezen stvar Imaginarnega - kjer oči res varajo. Zame pa je ljubezen bolj stvar Simbolnega, ki se začne s šokom soočenja z Realnim (vsaj zaželeno je to)in nato sledi v zavezo, kar je strogo simbolna zadeva. Ampak naš odnos do Simbolnega je pa pogojen s tem, ali je ata funkcionalen ali ne , kot sva že razpravljala. To je zame problem ljubezni.

 

Rojeni kot bogovi. En razsvetljenski filozof (Giambatista Vico) je menil, da so bili nekoč bogovi, potem heroji, zdaj pa so ljudje. Samo ne vem, ali je to mislil kot evolucijo ali regresijo.

 

Klasični Freudov psihoanalitski pristop, ki se je omejeval na klientovo razumsko dojemanje nastanka kompleksa, se v veliki meri opušča kot predolgotrajen in neučinkovit.

To je res, ampak ne zato, ker bi bilo kaj narobe s psihoanalizo, ampak ker imajo ljudje drugačen psihičen ustroj kot v viktorijanskih časih.

[Iknee]

To je res, ampak ne zato, ker bi bilo kaj narobe s psihoanalizo, ampak ker imajo ljudje drugačen psihičen ustroj kot v viktorijanskih časih.

 

Dej ti mal razloži, me res firbec, - v čem se je naša psiha tako spremenila od Freudovih časov? Ne glede na to pa bi jaz kar verjela nekaterim Freudovim kritikom, da klasična psihoanaliza že takrat ni bila nevemkako učinkovita v klinični praksi, in da ima Freud večje zasluge kot raziskovalec ustroja psihe in mogoče tud kot filozof, kot pa dohtar.

[Antoninus]

Dej ti mal razloži, me res firbec, - v čem se je naša psiha tako spremenila od Freudovih časov? Ne glede na to pa bi jaz kar verjela nekaterim Freudovim kritikom, da klasična psihoanaliza že takrat ni bila nevemkako učinkovita v klinični praksi, in da ima Freud večje zasluge kot raziskovalec ustroja psihe in mogoče tud kot filozof, kot pa dohtar.

V tem imaš morda prav. Freudova glavna zasluga je v raziskovanju. Nekaj časa je bil klinično uspešen, potem je zamenjal pristop in postal neuspešen, nato spet uspešen...

Spremenjen psihični ustroj danes je posledica sprememb v socializaciji, natančneje prehoda od avtoritarne k permisivni vzgoji. Pri klasični vzgoji se je s ponotranjenjem avtoritete oziroma socialnih pravil razvil Ideal jaza, ki je mesto, kamor analizand postavi analitika (in tudi ljubljeno osebo, če smo že v taki temi ), da se lahko vzpostavi pozitivni transfer, kar je pogoj, da se pacient "odpre". Brez te instance nima smisla pričenjati s terapijo in ravno ta postaja danes vse redkejša. Na to se nanaša tudi slavno Freudovo reklo o treh nemogočih poklicih: vladarju, učitelju in analitiku - vse tri je potrebno idealizirati, če hočejo biti uspešni.

[crna_puma]

crna_puma, še Forresta Gumpa premagaš v ping pongu.

 

hehehe ... se bo treba spet k tenisu spravit

[janko]

WTF... kolk ste naklamfal....

dijooooo

[Mario]

Hehe, ne bom te več izzivala v zvezi s psihologijo. Ampak če si v njej tako podkovan, bi pa že lahko vedel, da obstaja več vrst obrambnih mehanizmov, eden od njih (zelo pogost celo) je racionalizacija…..

Ja, sem videl iz tvojega odgovora, da jih je res več . In če se jaz navadim tvoj stil pisanja, ti verjetno ne bo všeč; npr. „če ti nisi tako butasta, bi lahko vedela…“,

….da je racionalizacija (lažni vzroki neuspehov) samo izogib pritisku, takšne razlage pa so večinoma napačne in odvajajo klienta od pripravljenosti do tuje pomoči, saj še bolj podpirajo represijo .

 

 

 

Sem mnenja, da je treba najprej stvari sprejeti takšne kot so, brez "kako bi moralo biti", "kdo je kriv ipd.", ker šele tedaj lahko vidiš tudi svojo vlogo v vsem tem. To je osnova za kakršnokoli konstruktivno reševanje težav. Potem pa se lotiš dela (al pa tud ne ).

Ne vidim vzroka, zakaj bi moral nekdo sprejeti, da ga drug ubije, ali ga vara oz. mu laže… Kdor tega sam ne more rešiti in ima problem, išče tujo pomoč. Ne vem, če ti nekaj ne projeciraš semle, jaz nisem nič pisal o krivdi in podobnem…

 

 

 

V globinah svoje psihe se ne dela prvenstveno z razumom, saj razum nima direktnega dostopa v podzavest - sicer to ne bi bila podzavest ampak zavest. Tja vodijo (poleg šamanskih pristopov) razni pristopi in tehnike dela s čustvi, telesom in čustvi hkrati (pristopi telesne psihoterapije), delo s simboli (kjer dovoliš, da se te simbol dotakne, ne da bi ga najprej poskušal razumsko dojeti), dostop do čustvenih ran omogočajo tudi vodene meditacije, nehipnotične regresije, da ne naštevam naprej. Razum pride na vrsto šele proti koncu procesa, ko človek integrira doživeto/podoživeto.

„Se ne da“ je dokončna trditev (absolutna). Drugi verjamejo takim izjavam in obupajo, ker morda mislijo, da jim ne more nihče pomagati. Kdor se postavlja nad druge in jih celó uči, naj bi imel malo več odgovornosti za to kar počenja in odgovornosti do nezrelih, do neodraslih in naivnih, nemočnih nasploh. Po toči zvoniti je prepozno, zato nič ne pomagajo sedaj DELNI izgovori. Če jaz ne bi ugovarjal, bi delovalo nemoteno….

 

Tisti, ki to strokovno (to je tudi poklicno) opravljajo, naj bi šli z razumom v podzavest… Ker npr. z delom se lahko zmotiš ali nekaj kompenziraš… torej z nepravilnimi pristopi samo prestaviš problematiko, tako kot je Rugelj delal z alkoholizmom, ko je to odvisnost kompenziral s sexom…. Pa morda bo kdo rekel, da je ozdravil alkoholike, pa jih ni; on jih je zdravil, ni pa jih ozdravil.

Nehipnotična regresija NE obstoja. Izraz nehipnotična regresija je nastal samo iz poskusa pregovarjanja ljudi, ki se bojijo hipnoze.

 

 

 

Klasični Freudov psihoanalitski pristop, ki se je omejeval na klientovo razumsko dojemanje nastanka kompleksa, se v veliki meri opušča kot predolgotrajen in neučinkovit. Zato pravim, da ima razum omejeno vlogo (ne pa nepomembno, tam, kjer mu je mesto, je nadvse koristen

Poskus sublimacije, se sklicuješ na Freuda, pa ga niti ne razumeš. Od Freuda se pobere tisto, kar je koristno in to je prav psihoanaliza. Kdor ne ve, kako se oblikujejo čustva, tega ne more razumet. Jaz sem se že pred več kot 20 leti učil kognitivno hipnoterapijo po Ebnerjevi (hočem povedati, da to ni tako nova metoda) in tam se uporablja razum preko psihoanalize v podzavesti, da se predelajo vzorci, ki povzročajo probleme. Tako se gre na vzroke…. Sploh ni res, da bi bilo to dogotrajno in neučinkovito, res pa je, da sem hitro dojemal…. Tako da ponavljam, kar sem včeraj napisal: če delaš s triki (po Eriksonu) ali kompenzacijo ali prestavljanjem, to ni vzročno zdravljenje, pa četudi nekateri mislijo, da je komepnzacija in sublimacija koristen obramben mehanizem, je to le do neke mere -> če iščeš v temi.

 

 

 

) Se pa strinjam, da je na tem področju tudi šarlatanstvo, ki človeka dela odvisnega, namesto da bi mu skozi proces zdravljenja psihe pomagal do celovitosti in notranje moči

Ja, odvisnost se začne prav tam, da bi potem moral k šarlatanu iti po vsako „ribo“(najbolje da vstopi v sekto). Če pa se nauči „loviti ribe“, pa ne bo nikoli lačen.

 

 

 

Glede prejšnje kritike mojega pisanja (opuščanja poudarjanja "Jaz sem mnenja...") in odgovornosti za zavedene bralce pa izjavljam, za tega in vse moje bodoče poste, da mi ne bo treba tega v vsakem stavku znova pisati:

Vse, kar napišem, je moje mnenje in ne absolutna resnica. Berete na lastno odgovornost.

Ampak, Mario - a ni to samo po sebi umevno? Mislim, halooo, saj vsi vemo, da nismo bogovi, in da je vse povedano in napisano (pa ne samo na tem forumu) le mnenje nekoga? Za svoje razumevanje in ravnanje pa ja vsak sam odgovarja - saj smo valda opravilno sposobni al kako se že temu reče?

Ne bom našteval vsih obrambnih mehanizmov, ki si mi jih servirala, tule naj omenim samo še bagatelizacijo.

Nič ni samoumevno. Drugi mislijo drugače.

Kaj misliš, da bodo tisti, ki bodo dobili napačno informacijo od tebe, šli iskat po celem spletu, če morda kje piše, da je to samo tvoje mnenje? Kaj praviš zakaj kaj takega nisem napisal npr. "črni pumi"… enostavno, ker je tvoj način pisanja povsem drugačen, ti poučuješ druge in uporabljaš besede absolutnega pomena. No, saj vidim, da že uspevaš premagovati navade, če pa ne bo pomagalo, ti dam tule par orodij, ki bi ti lahko pomagali pri oblikovanju tvojih stavkov: ?????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Ko jih boš porabila, ti kar povej, ti jih še lahk pošljem

[Iknee]

... da je racionalizacija (lažni vzroki neuspehov) samo izogib pritisku, takšne razlage pa so večinoma napačne in odvajajo klienta od pripravljenosti do tuje pomoči, saj še bolj podpirajo represijo .

 

 

Ne vidim vzroka, zakaj bi moral nekdo sprejeti, da ga drug ubije, ali ga vara oz. mu laže… Kdor tega sam ne more rešiti in ima problem, išče tujo pomoč. Ne vem, če ti nekaj ne projeciraš semle, jaz nisem nič pisal o krivdi in podobnem…

 

„Se ne da" je dokončna trditev (absolutna). Drugi verjamejo takim izjavam in obupajo, ker morda mislijo, da jim ne more nihče pomagati. Kdor se postavlja nad druge in jih celó uči, naj bi imel malo več odgovornosti za to kar počenja in odgovornosti do nezrelih, do neodraslih in naivnih, nemočnih nasploh. Po toči zvoniti je prepozno, zato nič ne pomagajo sedaj DELNI izgovori. Če jaz ne bi ugovarjal, bi delovalo nemoteno….

 

Tisti, ki to strokovno (to je tudi poklicno) opravljajo, naj bi šli z razumom v podzavest… Ker npr. z delom se lahko zmotiš ali nekaj kompenziraš… torej z nepravilnimi pristopi samo prestaviš problematiko, tako kot je Rugelj delal z alkoholizmom, ko je to odvisnost kompenziral s sexom…. Pa morda bo kdo rekel, da je ozdravil alkoholike, pa jih ni; on jih je zdravil, ni pa jih ozdravil.

Nehipnotična regresija NE obstoja. Izraz nehipnotična regresija je nastal samo iz poskusa pregovarjanja ljudi, ki se bojijo hipnoze.

 

 

 

Poskus sublimacije, se sklicuješ na Freuda, pa ga niti ne razumeš. Od Freuda se pobere tisto, kar je koristno in to je prav psihoanaliza. Kdor ne ve, kako se oblikujejo čustva, tega ne more razumet. Jaz sem se že pred več kot 20 leti učil kognitivno hipnoterapijo po Ebnerjevi (hočem povedati, da to ni tako nova metoda) in tam se uporablja razum preko psihoanalize v podzavesti, da se predelajo vzorci, ki povzročajo probleme. Tako se gre na vzroke…. Sploh ni res, da bi bilo to dogotrajno in neučinkovito, res pa je, da sem hitro dojemal…. Tako da ponavljam, kar sem včeraj napisal: če delaš s triki (po Eriksonu) ali kompenzacijo ali prestavljanjem, to ni vzročno zdravljenje, pa četudi nekateri mislijo, da je komepnzacija in sublimacija koristen obramben mehanizem, je to le do neke mere -> če iščeš v temi.

 

 

 

Ja, odvisnost se začne prav tam, da bi potem moral k šarlatanu iti po vsako „ribo"(najbolje da vstopi v sekto). Če pa se nauči „loviti ribe", pa ne bo nikoli lačen.

 

 

 

Ne bom našteval vsih obrambnih mehanizmov, ki si mi jih servirala, tule naj omenim samo še bagatelizacijo.

Nič ni samoumevno. Drugi mislijo drugače.

Kaj misliš, da bodo tisti, ki bodo dobili napačno informacijo od tebe, šli iskat po celem spletu, če morda kje piše, da je to samo tvoje mnenje? Kaj praviš zakaj kaj takega nisem napisal npr. "črni pumi"… enostavno, ker je tvoj način pisanja povsem drugačen, ti poučuješ druge in uporabljaš besede absolutnega pomena. No, saj vidim, da že uspevaš premagovati navade, če pa ne bo pomagalo, ti dam tule par orodij, ki bi ti lahko pomagali pri oblikovanju tvojih stavkov: ?????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Ko jih boš porabila, ti kar povej, ti jih še lahk pošljem

 

Ej, Mario, ko mi odgovarjaš, interpretiraš moje pisanje in misli tako, da se sprašujem, a sploh govoriva isti jezik. Nekateri ljudje se lahko pogovarjamo, nekateri pa smo si preveč različni in vsebinski pogovor, sploh takole na forumu, ni možen. Ti se lažje pogovarjaš z enimi ljudmi, jaz pa z drugimi, tole bom jaz sprejela "tako pač je" (no, zdajle te mal izzivam, pa ne prehudo reagirat,no ) Dokazovanje, kdo ima prav in kdo je pametnejši me pa ne zanima preveč, zaradi mene si mirno lahko najpametnejši in najpsihološki strokovnjak. Lepo se imej, pa velik dobrih debat z drugimi ti želim

[Mario]

Ej, Mario, ko mi odgovarjaš, interpretiraš moje pisanje in misli tako, da se sprašujem, a sploh govoriva isti jezik. Nekateri ljudje se lahko pogovarjamo, nekateri pa smo si preveč različni in vsebinski pogovor, sploh takole na forumu, ni možen. Ti se lažje pogovarjaš z enimi ljudmi, jaz pa z drugimi, tole bom jaz sprejela "tako pač je" (no, zdajle te mal izzivam, pa ne prehudo reagirat,no ) Dokazovanje, kdo ima prav in kdo je pametnejši me pa ne zanima preveč, zaradi mene si mirno lahko najpametnejši in najpsihološki strokovnjak. Lepo se imej, pa velik dobrih debat z drugimi ti želim

Izgleda da imaš problem s tem, kdo ima prav in kdo je pametnejši. Za mene to nikoli ni bila tema.

Seveda pa nisem eden od tiste sorte, ki radi posplošujejo in ki samo kimajo. To se dela v forumih, kjer naši posti sploh ne bi bili objavljeni (npr. v overmedu) in tam kjer posamezniki nimajo svojega mnenja;) Vsebina pa je res postala strokovna.

Sory, nisem vedel, da boš tako užaljeno potegnila svoj rep, sedaj ko si me naučila, da ne obstoja samo ena vrsta obrambnih mehanizmov.

ciao

[xyz]

...tathata...

[Iknee]

V tem imaš morda prav. Freudova glavna zasluga je v raziskovanju. Nekaj časa je bil klinično uspešen, potem je zamenjal pristop in postal neuspešen, nato spet uspešen...

Spremenjen psihični ustroj danes je posledica sprememb v socializaciji, natančneje prehoda od avtoritarne k permisivni vzgoji. Pri klasični vzgoji se je s ponotranjenjem avtoritete oziroma socialnih pravil razvil Ideal jaza, ki je mesto, kamor analizand postavi analitika (in tudi ljubljeno osebo, če smo že v taki temi ), da se lahko vzpostavi pozitivni transfer, kar je pogoj, da se pacient "odpre". Brez te instance nima smisla pričenjati s terapijo in ravno ta postaja danes vse redkejša. Na to se nanaša tudi slavno Freudovo reklo o treh nemogočih poklicih: vladarju, učitelju in analitiku - vse tri je potrebno idealizirati, če hočejo biti uspešni.

 

 

A, to si mislil, ni kaj rečt, je zelo očitno (sploh v šolah ). S temi spremembami psihičnega ustroja so se razvili psihoterapevtski pristopi (mogoče gre za vzročno posledično povezavo ali za vzporeden proces, ne vem), ki delajo potisnjenih (nezavednih ali obzavestnih) vsebinah in čustvih bolj preko neposrednega doživljanja/podoživljanja potisnjenih čustev in okoliščin, kjer se zgodil razcep ("split"), in kjer ima psihoterapevt nekoliko drugačno vlogo. Kar pa najbrž ne pomeni, da gre brez osnovnega pozitivnega transferja, ta je nujen pri vseh pristopih, kjer se dela na nezavednem, kot si napisal za klasično psihoanalizo, ker se mora klient odpreti, oziroma pustiti voditi do bolečih čustev pri nekateri drugih pristopih (npr. pristopih telesne psihoterapije). Je pa v pristopih, kjer klient neposredno doživlja svoja potisnjena čustva, Ideal jaza vsaj v doživljajskem delu procesa manj izpostavljen in zato terapevtovo delo nekoliko drugačno, morda v smislu avtoritete lažje. Mogoče še primerjava: gorskemu vodniku je v današnjem času lažje voditi klienta, ker le-ta neposredno doživlja neznani teren in svoja čustva strahu, in okoliščine same klienta postavijo na mesto otroka in vodnika na mesto Očeta - Idealnega jaza kot učitelju, ki učencu podaja učno snov, ki jo učenec sprejema posredno preko razumskega kanala in ne preko neposredne izkušnje, kjer razumska obdelava z zamikom sledi percepciji in čustvom. V primeru učitelja ima ustroj psihe z močnim Idealom jaza kot posledico avtoritete večjo težo.

[Mario]

No vidiš, pa sta se našla dva: Antoninus in Iknee. .. ki govorita enak jezik,. Naj vseeno poskusim prižgati svečko.

 

Psihoterapevtski pristopi so se razvili z izkušnjami iz prakse in ne s spremembami psihičnega ustroja.

Klient pridobi pri kognitivni hipnoterapiji preobrazbo tudi z neposredno izkušnjo, če vključi razum ali če ga je terapevt sposoben tako voditi, da spozna vzročno-posledično povezavo (brez "AHA" efekta ne gre nič). Tako da lahko avtoriteto in idelaliziranje zamenjaš s terapevtovo strokovno sposobnostjo, pa tudi gre. Saj prvo sta le orodje za hipnozo. Mnogo pa je odvisno od tega, kaj oseba verjame, to lahko pomaga ali pa zelo ovira. Res pa je, da klient bolj verjame analitiku kot pa Iknee in Antoninusu ...

Ko se gre na vzroke, tudi ni nujno, da pride vedno do bolečih čustev, mnogokrat so samo napačne informacije.

Pozitivni transfer ni nič drugega kot pripravljenost klientovega sodelovanja.

 

Zdaj pa lahko spet bežiš k unmu

[nimbus]

Je pa vseeno razlika. Če učenec ostane buhtelj, si učitelj ravno ne bo rezal žil. Če ti pa debelušen menedžerček pade v večni prepad, ti ostane marsikatera neprespana noč. Je pa dobra fora tole z učiteljem, vladarjem in analitikom. To je potem kao božja pozicija. In itak da je... vsi trije se morajo delati, da vedo zakaj se gre na tem svetu in univerzumu v obče in vsi trije morajo za svojo uspešnost postopati dogmatično.

 

Antoninus... tisto o simbolnem, imaginarnem in realnem je zame prezahteven post.

 

[Antoninus]

A, to si mislil, ni kaj rečt, je zelo očitno (sploh v šolah ). S temi spremembami psihičnega ustroja so se razvili psihoterapevtski pristopi (mogoče gre za vzročno posledično povezavo ali za vzporeden proces, ne vem), ki delajo potisnjenih (nezavednih ali obzavestnih) vsebinah in čustvih bolj preko neposrednega doživljanja/podoživljanja potisnjenih čustev in okoliščin, kjer se zgodil razcep ("split"), in kjer ima psihoterapevt nekoliko drugačno vlogo. Kar pa najbrž ne pomeni, da gre brez osnovnega pozitivnega transferja, ta je nujen pri vseh pristopih, kjer se dela na nezavednem, kot si napisal za klasično psihoanalizo, ker se mora klient odpreti, oziroma pustiti voditi do bolečih čustev pri nekateri drugih pristopih (npr. pristopih telesne psihoterapije). Je pa v pristopih, kjer klient neposredno doživlja svoja potisnjena čustva, Ideal jaza vsaj v doživljajskem delu procesa manj izpostavljen in zato terapevtovo delo nekoliko drugačno, morda v smislu avtoritete lažje. Mogoče še primerjava: gorskemu vodniku je v današnjem času lažje voditi klienta, ker le-ta neposredno doživlja neznani teren in svoja čustva strahu, in okoliščine same klienta postavijo na mesto otroka in vodnika na mesto Očeta - Idealnega jaza kot učitelju, ki učencu podaja učno snov, ki jo učenec sprejema posredno preko razumskega kanala in ne preko neposredne izkušnje, kjer razumska obdelava z zamikom sledi percepciji in čustvom. V primeru učitelja ima ustroj psihe z močnim Idealom jaza kot posledico avtoritete večjo težo.

Še ena razlika je pri človeku brez Ideala jaza. Psihoterapije, ki so usmerjenje v ojačanje njegovega ega, so mu pisane na kožo. Razloži se jim, da je v njihovem bistvu "vse ok" (vi ste zmagovalci, Bog je v vas in podobno). Takšnih "terapij" je danes ogromno. Skrita premisa takšnih terapij je, da je človeka potrebno osvoboditi socialnih vezi in osvoboditi njegovo pravo, avtentično jedro. To je čisto na začetku verjel tudi Freud, potem pa opustil. Zanimiva teza psihoanalize je, da je narcisistično motena oseba, prav takšna "osvobojena" oseba, ki živi izven simbolnega zakona.

Seveda to ne pomeni, da ne obstajajo tudi kompetentni terapevti, ki so dejansko uspešni, čeprav me zanima, kako se takšnim osebam dejansko pomaga, kakšne so dejanske možnosti za spremembe? A gre mogoče samo za to, da redno dobivajo doze potrjevanja s strani drugih in morda kakšen farmakološki priboljšek? Kaj ti meniš o tem?

 

Je pa dobra fora tole z učiteljem, vladarjem in analitikom. To je potem kao božja pozicija. In itak da je... vsi trije se morajo delati, da vedo zakaj se gre na tem svetu in univerzumu v obče in vsi trije morajo za svojo uspešnost postopati dogmatično.

 

 

Ja, to je ugotavljal že Kierkegaard, ko pravi, da kdor se vpraša o avtoriteti, npr. Kristusa, je že nevernik. Bojda tudi Hegel piše o tem kot dialektiki hlapca in gospodarja.

Itak pa, če mislimo, da ti gospodarji imajo moč, ugodje in vednost (pa sploh ni nujno, da vse troje), se uležemo na hrbet in zatulimo: GIVE IT TO ME!

[Mario]

Antoninus... tisto o simbolnem, imaginarnem in realnem je zame prezahteven post.

Ne vem, če se lahk tle hecaš, rajš mu povej, kako se takšnim lahko pomaga… On je vprašal Iknee, ona pa mu tega ne bo znala povedat , midva pa bi mogoče spravla skup. Ker Iknee je rekla, naj kar z drugim debatiram

[xyz]

 

 

Janez noče it u službo

Janez hoče bit doma

Janez hoče pit več čaja

Janez kurbin sin zakva?

 

Totalna revolucija za njega ni rešitev

Janez kurbin sin hoče samopotrditev.

 

Janez hoče it marširat

Janez noče več basirat

Janez hoče stat na mir

Janez, kdo bo plaču pir?

 

Totalna revolucija za njega ni rešitev

Janez kurbin sin hoče samopotrditev.

 

Janez noče bit več Janez

Janez hoče bit kdo drug

Janez noče več boga

Janez kurbin sin zakva?

 

Totalna revolucija za njega ni rešitev

Janez kurbin sin hoče samopotrditev.

[kapica]

Seveda to ne pomeni, da ne obstajajo tudi kompetentni terapevti, ki so dejansko uspešni, čeprav me zanima, kako se takšnim osebam dejansko pomaga, kakšne so dejanske možnosti za spremembe? A gre mogoče samo za to, da redno dobivajo doze potrjevanja s strani drugih in morda kakšen farmakološki priboljšek? Kaj ti meniš o tem?

moznosti so, tocno taksne, kt se jih v tistem trenutku potrebuje, rabi, nuca, mora met, hoce, upa, sanja, zeli, ... pa al je to le doza potrjevanja, zanikanja, praznjenja, polnjenja, priboljska kemije al pa le slovenscine je... verjetn cist vse-eno... sam, da je uspesno

 

Ne vem, če se lahk tle hecaš, rajš mu povej, kako se takšnim lahko pomaga…

rect, da se hecas, da neves, ce se lahk tle heca? zakaj bi kdo komurkol k ni pripravljen poslusat karkol govoru... poseb pa o pomoci? tis tud hecn...

[tomazslo]

WTF... kolk ste naklamfal....

dijooooo

ja janko, se strinjam..........varanje j tko preprosta zadeva, pa so naložil za pet romanov..haha...

nekaj se pa morjo zgovarjat, ne jim zamerit...

kaj "pametnega Crna puma" napiše, tok da jih mal špikne, pol pa vse "jovo na novo"..ha ha