Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje

[tiana]

V literaturi s področja duhovnosti in osebne rasti se vedno navaja, da mora človek prevzeti odgovornost za svoje življenje in postati sam kreator svojega življenja. Zanima me, kako se to naredi v praksi, kako postane človek kreator svoje usode. To vem, da se je treba trudit, da v vseh stvareh vidiš nekaj dobrega. Kaj pa, če tistega dobrega enostavno ne vidiš?

[Tamburin]

V literaturi s področja duhovnosti in osebne rasti se vedno navaja, da mora človek prevzeti odgovornost za svoje življenje in postati sam kreator svojega življenja. Zanima me, kako se to naredi v praksi, kako postane človek kreator svoje usode. To vem, da se je treba trudit, da v vseh stvareh vidiš nekaj dobrega. Kaj pa, če tistega dobrega enostavno ne vidiš?

Ni res, da je treba v vseh stvareh videti nekaj dobrega. Če dobrega ni, ga pač ne vidiš. Dobro je samo to, da si se iz tega slabega nekaj naučil - če si se res!

 

Glej: do otrok smo odgovorni, zato jih oblačimo, nahranimo in jih vzgajamo.

Ravnotako moramo biti odgovorni do sebe; moramo poskrbeti za svoje potrebe in se skozi izkušnje vzgajati, učiti. Če se ne učimo, nismo odgovorni za svoje življenje, ampak čakamo, da nekdo drug naredi nekaj za nas.

Saj se v bistvu tudi otrok vzgaja skozi izkušnje - starši smo samo tisti, ki mu lahko nudimo njegovo izkušnjo z nami, ga nečesa naučimo oziroma pomagamo, da se nekaj nauči. Če otrok n.pr. polije nekaj po tleh, lahko to obrišemo (in ga ničesar ne naučimo), ali pa mu damo krpo, da sam obriše.

Enako je z nami: če padeš v blato, lahko obstaneš tam (in se ničesar ne naučiš), ali pa se pobereš in preoblečeš...

 

Tudi trditev "dobro se z dobrim vrača" ne drži vedno. Če misliš, da te bo doletelo vse dobro, ker si dober človek in delaš vsem dobro, si že spustil vajeti iz svojih rok. Nisi kreator svojega življenja.

Sprejeti moraš dobro in slabo, in gledati, da greš naprej, da kreiraš naprej.

Še enkrat zgornji primer: - Če padeš v blato, ne obstaneš tam in čakaš, da te nekdo pobere (ker ti si dober človek), ampak vstaneš in se umiješ.

- Če te vržejo iz službe, ne greš med klošarje, ampak poiščeš drugo službo (ne bo ti je poizkal nekdo drug zato, ker ti si dober človek).

- Če te zapusti ljubljena oseba, se ne bo vrnila (ker ti si dober človek), ampak se moraš naučiti živeti brez njene bližine...

 

Ko se ti zgodi kaj slabega,

- ne obsojaj drugih ("Kaj so mi naredili, prasci!"),

- ne obsojaj sebe ("Uf, kako sem bil naiven in glup!")

- ne reči: "To se mi je zgodilo, ker imam slabo karmo. Najbrž sem s tem nekaj odplačal iz prejšnjega življenja. To se mi zdaj ne more več zgoditi, ker je že odplačano..."

Odgovornost za svoje življenje je v tem, da se iz neke slabe izkušnje nekaj naučiš - se vzgajaš! Sprejmeš dejstvo, da se je to zgodilo, in razmisliš, kako bolj poln (ne prazen) naprej - poln novega znanja, ne razočaran.

 

Ma ja, to je le nekaj v zvezi s tem. Po mojem je odgovornost zelo širok pojem.

Nekako moraš imeti skozi volan v roki in vedeti, da če boš zavil levo, bo šlo vse skupaj levo... in si priznati, da je šlo v levo, ker si ti tja zavil. Ne da se obsojaš za posledice, ampak da si priznaš dejstva..., nato pa poravnaš volan in pelješ naprej. Včasih je potem avto res že razbit in gre bolj počasi naprej, a gledaš, da ga čimprej pelješ poklepat... (V prispodobi seveda. )

 

 

Naj sreča ne premami te v prevzetnost

in nesreča ne poniža v sužnja.

Ostani to, kar si.

Kot zlato v plamenih ohrani svoj ponosni JAZ.

[Guest sstane]

Ali pa se z nekom zmeniš za kofi, potem te pa ni

[Tamburin]

Ali pa se z nekom zmeniš za kofi, potem te pa ni

Ja, res - zelo odgovorno!

 

(Btw: Zakaj pa te ni bilo, sstane?)

[Guest sstane]

Jaz sem že bil, na koncu pa je izjavila, da ni Tamara :xx!:

[Tamburin]

 

S kero si se pa ti to zmenu?

[Guest sstane]

S tabooooo, pol pa nisi bila ti

[Tamburin]

Al pa se jaz s tabo nisem zmenla.

[Guest sstane]

A ti si tudi z nekom drugim kavo pila, ne z mano :xx!:

[Tamburin]

A ti si tudi z nekom drugim kavo pila, ne z mano   :xx!:

Hmm... kaj tvoja sol pa ne pomaga za logiko?

 

Če ti nisi pil kavo z mano, je tudi jaz nisem pila s tabo!

[Guest sstane]

Kako, da ne, po kvantni teoriji je vse mogoče

[Vojko]

V literaturi s področja duhovnosti in osebne rasti se vedno navaja, da mora človek prevzeti odgovornost za svoje življenje in postati sam kreator svojega življenja. Zanima me, kako se to naredi v praksi, kako postane človek kreator svoje usode. To vem, da se je treba trudit, da v vseh stvareh vidiš nekaj dobrega. Kaj pa, če tistega dobrega enostavno ne vidiš?

Tijana

 

 

 

Lepo temo si odprla - temo, o kateri veliko govorimo tisti, ki malo vemo

in malo govorijo tisti, ki vedo veliko. Kajti tisti, ki vedo veliko, vejo, da vedo zelo malo

in obratno.

 

Nekaj pa se mi zdi zagotovo.

 

Menim, da največjo napako delamo pri tem - kot si ti napisala - da se je treba TRUDITI,

da v vseh stvareh vidimo kaj dobrega.

 

Menim, da je Stvarstvo kot narava (saj je konec koncev del stvarstva) - ni ne lepa ne grda.

Stvarstvo preprosto JE. Pa kakorkoli ga že pojmujemo. Kot materialno resničnost ali pa kot iluzijo -

za nas obstaja. In odvisno od tega kaj in kako ga pojmujemo, upoštevamo, ga doživljamo.

 

Vojko

[tiana]

Še vedno mi ni jasno, kako lahko prevzameš odgovornost za nekaj, kar se ni zgodilo po tvoji krivdi. Če ne moreš krivit sebe, drugih in usode, čigava je potem odgovornost? Kako bi naj bil človek kreator svoje usode, če pa vsi vemo, da velikokrat kljub želji in ogromno vložene energije ni tako, kot bi želeli?

[Pesha]

Še vedno mi ni jasno, kako lahko prevzameš odgovornost za nekaj, kar se ni zgodilo po tvoji krivdi.

Tiana zivjo.

Ze Tamara je lepo napisala, da gre za izkusnje, za ucenje....

Glavni point pri prevzemanju odgovornosti nase je v tem, da za potek svojega zivljenja ne krivis boga, usode, partnerja....ker s tem prelagas odgovornost na njih!

 

VSE kar se ti zgodi, se ti zgodi zaradi TEBE SAME!

 

Vendar pa jaz ne uporabljam izraz krivda, ker nisi NIC KRIVA! Stvari se ti pac dogajajo, ker se moras kaj nauciti! S tega zornega kota pa ni dobrih in slabih stvari. Res pa je, da se iz izkusenj, kjer trpimo, vec naucimo, ker je BOLECINA NAJBOLJSI UCITELJ, pa ne mislim tukaj samo fizicne bolecine. Bolecina nas zbudi, nas predrami iz zaverovanosti v same vase, nam fokus prenese iz drugih nase, iz zunanjega sveta v nas notranji svet.

Ja, vcasih se kljub vlozeni energiji ne zgodi pricakovano, pac nismo se dovolj zreli, ni se pravi cas...

 

Zato se vedno sprasuj CEMU se mi je to zgodilo? Ne ZAKAJ, ker zakaj da vzrocno-posledicno razlago, CEMU pa ti osmisli dogodek in iz njega naredi izkusnjo!

[cosmic girl]

Ko se ti zgodi kaj slabega,

- ne obsojaj drugih ("Kaj so mi naredili, prasci!"),

- ne obsojaj sebe ("Uf, kako sem bil naiven in glup!")

- ne reči: "To se mi je zgodilo, ker imam slabo karmo. Najbrž sem s tem nekaj odplačal iz prejšnjega življenja. To se mi zdaj ne more več zgoditi, ker je že odplačano..."

 

Odgovornost za svoje življenje je v tem, da se iz neke slabe izkušnje nekaj naučiš - se vzgajaš! Sprejmeš dejstvo, da se je to zgodilo, in razmisliš, kako bolj poln (ne prazen) naprej - poln novega znanja, ne razočaran.

Tamara, kako si to dobro napisala! Za na steno.

[Pujsita]

Ha, tule je pa eden primerov mojega razmišljanja. kako lahko mi vsi prebiramo določeno literaturo in bi celo npr. točno enake stavke čisto drugače razumeli in interpretirali.

 

Jaz si vse te zadeve majčkeno drugače razlagam.

Sem mnenja ja, da je krasno, če si sposoben odgovornost za svoje življenje prevzeti nase. Kajti življenje nam je krasno darilo in na nas je, ali bomo srečni, ali žalostni, zadovoljni ali nezadovoljni, zdravi ali bolni.

 

Mislim,da imamo neko nalogo tule in da so vsi ljudje, ki so v našem življenju naši učitelji in vse priložnosti (lekcije) nas izpopolnjujejo in jaz resnično v vsaki osebi ali vsakem dogodku vidim minimalno 1 lepo stvar. In sem prepričana, da če delaš dobro, se ti dobro povrne, na kateri naslov gre tvoje dobro in iz katerega naslova pride dobro zate, je druga zadeva, ampak saj ni važno, važen je saldo.

 

Vse kar pride v moje življenje je lekcija zame, življenje pa skrbi, da pridejo zadeve s tistih naslovov, ki se me bodo najbolj dotaknili in znašla se bom v situacijah, iz katerih lahko zase iztržim največ.

 

Ljubim življenje in življenje ljubi mene, zato za vse kar se pojavi v mojem življenju prevzemam odgovornost.

[Marsa]

x!x :xx!:

 

Kje pa je moj odgovor? :o|o:

Butasto.

 

Pa tako sem vestno citirala Tamaro in vse, pa hvalila Tiano in temo... :o|o:

Skratka. Kul tema. Fajn si postavila, Tiana, Tamara

[Pujsita]

Marsika, postni svoj kometar....

[ZNOVA]

Še vedno mi ni jasno, kako lahko prevzameš odgovornost za nekaj, kar se ni zgodilo po tvoji krivdi. Če ne moreš krivit sebe, drugih in usode, čigava je potem odgovornost? Kako bi naj bil človek kreator svoje usode, če pa vsi vemo, da velikokrat kljub želji in ogromno vložene energije ni tako, kot bi želeli?

Kaj te sploh muci? POVEJ KONKRETNO!

[tiana]

Pozdravljena Znova! Če hočeš konkretno, me muči to, da imam občutek kot da nimam pravega vpliva na svoje življenje. Že od nekdaj sem pravi fatalist in imam občutek (mogoče se smešno sliši) kot da nekdo drugi (višja sila) vodi moje življenje. Čutim, da ne glede na to kolko energije vložim v neko stvar in ne glede na močno željo, ni nekih rezulatov. Skratka čutim, da je nekaj "proti meni". Lahko bi rekli, da sem malo skregana sama s sabo. Ker mi tole z odgovornostjo ni bilo najbolj jasno, me je zanimalo, kako si vi to razlagate.

[Pujsita]

Jaz bi si zase razložila takole zadevo tako, da očitno zadeva, v katero vlagam svoj trud ne prinaša zame osebno toliko koristi, kot mi bodo izkušnje, ki jih bom pridobila ker ne bom prišla direktno tja, kamor sem se napotila....

 

Bistvo življenja in ciljev so poti, ki nas tja vodijo - največ ti prinesejo izkušnje, ki jih nabereš na poti. Cilj je samo pikca na I. Tudi tebe življenje ljubi, tako kot vse nas, samo tako moraš pogledat

[aquarius]

..zdaj,zdaj te bo matrica izpljunila,...

[Pujsita]

Se pravi bo matrica same Janje naštepala ?

[aakhut]

 

matrica je itaq janjaK

 

prevzeti odgovornost za svoj lajf?

simpl:::

 

se postaush na rob plochnioka, zapresh ochi, stopish dol....naredish par korakou...tja do sredine cestishcha...in poslushash mile zvoke avtomobilou ki vozijo mimo....che te pa ker sluchajn povoz...si pa itaq chist sam kriu.....kaj se pa nis umaknu

 

666 zlomkou.....piiiiipiiiiiiipiiiiiii

[ZNOVA]

Pozdravljena Znova! Če hočeš konkretno, me muči to, da imam občutek kot da nimam pravega vpliva na svoje življenje. Že od nekdaj sem pravi fatalist in imam občutek (mogoče se smešno sliši) kot da nekdo drugi (višja sila) vodi moje življenje. Čutim, da ne glede na to kolko energije vložim v neko stvar in ne glede na močno željo, ni nekih rezulatov. Skratka čutim, da je nekaj "proti meni". Lahko bi rekli, da sem malo skregana sama s sabo. Ker mi tole z odgovornostjo ni bilo najbolj jasno, me je zanimalo, kako si vi to razlagate.

Moj predlog:

 

Zdaj takoj se odloci, da bos naredila nekaj kar si si vedno zelela in to tudi naredi - karkoli ze je to.. In tako bos vsaj enkrat lahko rekla, da si nekaj naredila ti in ne neka neznana sila..