Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje

[Tamburin]

Tiana, jaz menim, da na naše življenje ne vplivajo samo naša dejanja, ampak tudi naše misli, naša naravnanost - tisti slog, ki se ga največkrat niti ne zavedamo. Misli, ki pridejo same od sebe, spontano...

 

Poskusi se kdaj "zasačiti" (nepričakovano se ozavestiti), o čem razmišljaš, ko na primer pobiraš perilo, likaš, se sprehajaš, sediš v čakalnici... Če imaš kdaj možnost, se v takih trenutkih nepričakovano poglej v ogledalo ali kako izložbo - in tisto podobo v ogledalu poglej tako, kot da to nisi ti, ampak nek drug človek. Kakšen vtis ti daje ta človek v ogledalu - je zamorjen, ima negativne misli, mrk pogled..., ali je veder, nasmejan, sproščen...? To ti lahko veliko pove o tvojem nezavednem razmišljanju, tvoji naravnanosti, ki po mojem zelo vpliva na naše življenje.

 

Poskusi svoj um čimbolj "zaposliti" z lepimi mislimi: spominjaj se prijetnih dogodkov iz preteklosti, sanjari o lepih rečeh, o problemih razmišljaj kot o nekih prehodnih stvareh... Boš videla, da bo tvoj obraz vse bolj sproščen ali celo nasmejan, tudi ko si sama in ti ni potrebno zaradi drugih risati nasmeška na ustnice. S tem pa ne boš samo boljše zgledala in se boljše počutila, ampak si boš tudi kreirala lepše življenje. Če si ga zdaj kreiraš nezavedno, si ga začni kreirati zavedno.

[Nicky]

 

Tamara, lepo si napisala svoje misli in povedala stvari iz svojih izkušenj.

Pri meni se vedno pojavlja problem, da vse želim dati iz srca..in ne ločim včasih med tem, kdaj moramo popustiti komu in kdaj ne.

 

Ko prevzameš odgovornost za svoj lajf se tudi motiš in delaš napake. Vsi jih delamo in vsaka napaka prinese bogato izkušnjo, če znaš to videt. Pozitivnost v sebi ohranjamo dan za dnem.

 

Lepo je prebrati pozitivne misli, besede ko si na tleh.

 

Nicky

[Tamburin]

Pri meni se vedno pojavlja problem, da vse želim dati iz srca..in ne ločim včasih med tem, kdaj moramo popustiti komu in kdaj ne.

Vse, kar narediš z ljubeznijo, narediš prav. Ne smeš pa pozabiti na ljubezen do sebe!

 

Včasih želimo komu narediti neko uslugo samo zato, ker želimo njemu dobro, ...ker ga imamo radi. Ampak je treba paziti, da pri tem ne spregledamo sebe in da ne prevaramo, opeharimo sebe!

Ko se tudi sam dobro počutiš, ker si nekomu nekaj dal, mu pomagal, nekaj naredil za njega..., si sigurno naredil prav. Če pa se počutiš izčrpanega, nesrečnega..., potem pa tukaj nekaj ni štimalo. Mogoče si naredil nekaj preko sebe (proti svoji volji), ali pa si pomagal osebi, ki tega ni bila vredna.

[Uma]

Tamara

[Sully]

Usodo si ljudje ne izbiramo sami, ker če bi to bilo možno bi bili vsi srečni, zadovoljni in polni življenja. Zato se moremo zadovoljiti s tem, kar imamo in kar nam je ponujeno, ter vse izkoristiti v polni meri. Bodimo srečni v vsakem trenutku, ki nam je dan in ga jemljimo kakor da bi bil naš zadnji...

 

Lp, Sullika

[vanja]

Nekdo mi je pokazal en članek iz neke knjige, ki pravi približno tako, da je edina odgovornost, odgovornost do samega sebe, da se ima rad in da se ima fajn , da je srečen in zadovoljen ...pa se čisto ne strinjam ali pa ne razumem, jaz sem tudi odgovorna še za stvari, ki se mi zdijo, da so moje poslanstvo in mi včasih niso nič všeč.

Odgovornost imam tudi v službi, doma, služiti za preživetje, pa se to nič ne ujema s tistim stavkom zgoraj, ker se velikokrat nimam nič fajn!

 

Naj mi kdo pojasni !??? :o|o:

 

LP!

[Pujsita]

Sully, usodo si po mojem mnenju na nek način izbiramo. zaenkrat sem mnenja, da pridemo semle dol z določenim poslanstvom, potem pa življenje, višja sila, univerzalna energija ali kakorkoli že imenujemo poskrbi za to, da bi izpolnili svoje poslanstvo. Oskrbuje nas s priložnostmi, ki nas vodijo proti cilju, kaj v teh priložnostih storimo je pa naša odločitev, torej usodo določamo mi.

 

Vanja - po mojem mnenju je edina odgovornost resnično naše življenje. Jaz sem odgovorna samo za svoje lastno življenje, za lastno srečo in zadovoljstvo. V življenju sem sicer v raznih situacijah in v stiku z različnimi ljudmi, samo svoje reakcije pa izbiram sama. Se pravi, če je v službi naporen dan ali sodelavec, to že je tako, sama pa izbiram kako bom na to odreagirala. Pa tudi če izžarevaš pozitivno energijo, privlačiš pozitivno energijo - tako poskrbiš zase, z oddajanjem pozitivne energije pa tudi za druge...

[lana1]

Tamara,JanjaK,se strinjam z obema,rada pa bi še dodala,da je pot do teh spoznanj lahko zelo dolga in težka.

Velikokrat se spotakneš,padeš,vendar je bistvo v tem,da se pobereš in greš naprej.Vsak lahko spremeni samo sebe in svoje mišljenje,svoje reakcije,drugih ne more.

[free]

...jaz sem tudi odgovorna še za stvari, ki se mi zdijo, da so moje poslanstvo in mi včasih niso nič všeč.

Odgovornost imam tudi v službi, doma, služiti za preživetje, pa se to nič ne ujema s tistim stavkom zgoraj, ker se velikokrat nimam nič fajn!

 

Naj mi kdo pojasni !???  :o|o:

 

LP!

kdo pravi da si odgovorna??

morda ti mislis, da si odgovorna?

ali pa si si izbrala, da bo to tvoja odgovornost?

[Pujsita]

Tamara,JanjaK,se strinjam z obema,rada pa bi še dodala,da je pot do teh spoznanj lahko zelo dolga in težka.

Lana, saj to je moje osebno mnenje, ki sem ga pridobila na podlagi izkušenj, razmišljanja in prebiranja literature, lahko da ga bom kdaj tudi spremenila, ampak trenutno mislim takole (sprejemam tudi vsa ostala mnenja kot možna).

 

Kar se tiče pa poti, sem pa mnenja, da ravno te poti delajo naša življenja čudežna, da je krasno, če želiš uživati na potovanju, kajti če tega ne znaš, je vprašanje, če lahko tudi ko si na cilju uživaš tako kot je mogoče.

[lana1]

JanjaK

Tudi jaz sem napisala svoje osebno mnenje.Je pa podobno tvojemu.

[Amis]

...........s popolno odgovornostjo grem dans pohajat...................

 

[Piko]

Vse, kar narediš z ljubeznijo, narediš prav. Ne smeš pa pozabiti na ljubezen do sebe!

Čeprav se sliši lepo, tudi napisati ne morem, da ni tako, mi misel vseeno ne diši. Poenotiti, da kar izhaja iz ljubezni, pomeni tudi pravično ... ? Kaj je in kaj ni pravično, sploh ne upam ugotavljati. Imam svoja, subjektivna merila, ampak ...

Lahko samo pogledam okoli sebe in ugotavljam - nekateri ljudje prevzamejo odgovornost za storjena dejanja, nekateri ne. Nagibam se k temu, da sem predvsem odgovoren za tisto, kar SEM storil. Nekako je lažje krmariti smer moje barčice, če vsake toliko pogledam nazaj v brazdo in ugotavljam, kje sem zavozil iz smeri...

Odgovoren za BOM storil? O tem bom pa malo še razmislil...

Vsem odgovornim odgovoren pozdrav, vsem neodgovornim pa neodgovornega! Za vsakega nekaj...

LpP

P.S. Odgovorni, katere odgovornosti ste si vzeli, pa niso namenjene vam? :o|o:

[Pujsita]

Piko odgovornost je tudi to, da si ne lastiš odgovornosti za kakšno stvar, za katero nimaš pravice - npr. vsiljevati komurkoli karkoli .

[Tamburin]

Vse, kar narediš z ljubeznijo, narediš prav. Ne smeš pa pozabiti na ljubezen do sebe!

Čeprav se sliši lepo, tudi napisati ne morem, da ni tako, mi misel vseeno ne diši. Poenotiti, da kar izhaja iz ljubezni, pomeni tudi pravično ... ? Kaj je in kaj ni pravično, sploh ne upam ugotavljati. Imam svoja, subjektivna merila, ampak ...

Lahko samo pogledam okoli sebe in ugotavljam - nekateri ljudje prevzamejo odgovornost za storjena dejanja, nekateri ne. Nagibam se k temu, da sem predvsem odgovoren za tisto, kar SEM storil. Nekako je lažje krmariti smer moje barčice, če vsake toliko pogledam nazaj v brazdo in ugotavljam, kje sem zavozil iz smeri...

Odgovoren za BOM storil? O tem bom pa malo še razmislil...

Vsem odgovornim odgovoren pozdrav, vsem neodgovornim pa neodgovornega! Za vsakega nekaj...

LpP

P.S. Odgovorni, katere odgovornosti ste si vzeli, pa niso namenjene vam? :o|o:

Piko, nisem govorila o tem, kaj je pravično in kaj ni. Za odločat o tem najbrž ni nihče kompetenten, a ne?

V mislih sem imela primere, ko ne veš, kako ravnati: se razdajati za druge ali se "šparati". V takih primerih se jaz vprašam, kako se bom počutila po tem... Če imam občutek, da bom bolj zadovoljna, če bom n.pr. nekaj pomagala, potem pomagam. Če pa se mi zdi, da me bo to samo izčrpalo in se bom počutila izigrano, potem pa dam raje roke stran.

 

V otroštvu so me doma v glavnem bolj kritizirali. Če pa sem naredila kaj v redu, se jim je zdelo to samoumevno in niso znali pohvaliti. Zato sem rabila neko potrjevanje sama sebi, kako sem dobra... ..., in sem bila vedno pripravljena vsem nekaj pomagati, delati usluge... neglede na to, kako sem se jaz počutila. Samo da sem se dokazovala sama sebi, da sem dobra...

 

Potem pa sem videla, da je okoli mene ogromno ljudi ("prijateljev"), ki pridejo k meni samo takrat, kadar me rabijo, drugače pa jih ni blizu. V bistvu sem se počutila izkoriščano. In ker sem se pustila izkoriščati, sem imela še manj spoštovanja do sebe -> in zato sem rabila še več potrjevanja, da sem OK, in sem se še bolj razdajala... Začaran krog, ki se ga nisem takoj zavedala.

 

Zdaj pa vem, da moram na prvem mestu imeti rada sebe. To pa ne pomeni, da moram druge pustiti in jim nikoli ne pomagati!

Še vedno včasih komu kaj pomagam, se razdajam, delam usluge... Ampak vedno gledam, da to naredim takrat, kadar rada naredim - brezpogojno rada, ne pa zato (pod pogojem), da bi sebi ali drugim nekaj dokazovala, kako sem kul, ker pomagam...

 

No, to sem mislila s tistim zgoraj.

[sfinga]

popolnoma se strinjam z janjak , drži pa tudi to , da ima vsak svoje mnenje

[Pujsita]

Ja, treba je slediti sebi, svoji intuiciji. Jaz dam in pomagam takrat, ko jaz tako čutim, če čutim željo nekomu nekaj pokloniti - čas, darilo, karkoli, to storim takrat ko jaz to čutim in me v bistvu reakcija obdarjenega ne tangira. Če izraža veselje, potem fino, se veselim z njim - dobim tudi jaz darilo, če ne tudi prav, jaz sem naredila tisto kar sem čutila in sem s tem zadovoljna.

 

Kar se pa tiče pravičnosti, pa nimam več ostrih kriterijev, Težko ocenjujemo kaj je pravično in kaj ne, še posebej če opazujemo druge ljudi, ker enostavno ne vemo cele zgodovine odnosa, tako da ne kometiram več, kaj ej pravično in kaj ni .

[Tamburin]

Evo, prebiram tole lušno knjigico "Vrata brez vrat", in sem naletela na eno zenovsko zgodbico o odgovornosti, pa bi jo rada podelila z vami:

 

Nekoč je naneslo, da je začel kuhar v Soto samostanu mojstra Fugaija prepozno pripravljati kosilo. V naglici se je odpravil na vrt in z velikim nožem odrezal nekaj zelenjave, jo sesekljal in vrgel v lonec kropa. Ker zelenjave pred kuhanjem ni utegnil očistiti, se je v juhi znašlo tudi nekaj koščkov kače, ki se je skrivala na vrtu.

Menihi so juho s tekom pojedli, rekli so celo, da je nenavadno okusna. Ko pa je mojster v svoji skledi našel kačjo glavo, je velel pripeljati kuharja. Pred oči mu je pomolil kuhano kačjo glavo in rekel: "Kaj je to?"

"Nič, a vseeno se vam lepo zahvalim," je rekel kuhar, pograbil glavo in jo hitro pojedel.

 

To pa je prevzemanje odgovornosti, a?!

[lia]

Evo, prebiram tole lušno knjigico "Vrata brez vrat", in sem naletela na eno zenovsko zgodbico o odgovornosti, pa bi jo rada podelila z vami:

 

Nekoč je naneslo, da je začel kuhar v Soto samostanu mojstra Fugaija prepozno pripravljati kosilo. V naglici se je odpravil na vrt in z velikim nožem odrezal nekaj zelenjave, jo sesekljal in vrgel v lonec kropa. Ker zelenjave pred kuhanjem ni utegnil očistiti, se je v juhi znašlo tudi nekaj koščkov kače, ki se je skrivala na vrtu.

Menihi so juho s tekom pojedli, rekli so celo, da je nenavadno okusna. Ko pa je mojster v svoji skledi našel kačjo glavo, je velel pripeljati kuharja. Pred oči mu je pomolil kuhano kačjo glavo in rekel: "Kaj je to?"

"Nič, a vseeno se vam lepo zahvalim," je rekel kuhar, pograbil glavo in jo hitro pojedel.

 

To pa je prevzemanje odgovornosti, a?!

 

 

Nauk zgodbe, pazi kaj skuhaš

[free]

in za koga kuhas