Naj oddam v črno luknjo

[5rca]

Mečem jajčnike pa bolečino, jokala bom pa tetko k se je zažurala pod Krvavcem pa pozabla name, jebela cesta pa odgovornost :xx!:

 

Pa mečem v lukno nekoga, k v svojem slovarčku sploh nima besede odgovornost, my first my LAST my everything ane - en navadn bullshit da veš, vsi nikakvi izgovori, sam 3 minute ane, vsak bi jih najdu ČE BI JIH HOTU!!! :xx!: :xx!: :xx!:

[triple x]

No,no ne tko. Sej bo bolš. Jajčnike pa kr odjebi, bo prec mn bolel!

[5rca]

No,no ne tko. Sej bo bolš. Jajčnike pa kr odjebi, bo prec mn bolel!

Oh, Triplič, kaj imaš ti kaj gužve na OS-ih? Lahko jst eno žensko vprašanje vprašam - moja ginekologinja je ponavadi zelo na tesnem s časom, rekdokdaj se jih sploh da na telefon dobit, moraš vse osebno opravit, tudi za najmanjši fiček. Evo stisnem en msg

[triple x]

Oh, Triplič, kaj imaš ti kaj gužve na OS-ih? Lahko jst eno žensko vprašanje vprašam - moja ginekologinja je ponavadi zelo na tesnem s časom, rekdokdaj se jih sploh da na telefon dobit, moraš vse osebno opravit, tudi za najmanjši fiček. Evo stisnem en msg

 

 

Ti kr praš, no problem!

[cashy]

Mečem v Črno luknjo Telemach in njegov kabelski internet, ko crkne vsak dan za par ur. Dajte že uštimat ta internet, tako kot se zagre, ali pa se preselim h konkurenci...najbrž kak VDSL, če bi le lovil pri nas v Gorjah Bogu za hrbtom

[tanaja*]

V črno luknjo mečem slabo voljo, ki se me bo lotila okoli dveh popoldne, ko se mi ne bo dal več prenašat tamalih.

Prejšni teden jih je tako luna zmetala, da sem že mislila vzet en teden frej.

[klarus]

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA

 

vso mojo tečnobo :xx!:

 

upam da bo pomagal

[Janča]

V črno luknjo mečem slabo voljo, pa žalost, pa .... Ker zdej mislim, da je pa že čas, da se poberem in živim naprej in neham obremenjevat okolico okoli sebe. Sej že sama sebi presedam, kaj šele drugim.

Tako slaba volja in žalost ADIJO.

[Izraz]

Danes pa dajem sem vse moje zblojene občutke in prizadetost in bolečino in jezo in bes in nemoč, ki se mi poraja ob mojem življenju. Rada bi naredila premik naprej pa ne morem, nekaj me vedno vrže nazaj. Skoz je še kaj za predelat.

Boli me, boli me ko pes, za znoret jezna sem spet občutki odrinjenosti pritiskajo. Brat je imel do mene vedno zaničevalen odnos, slabšalen, da sem bluzič, da sem brez karakterja, da sem neodgovorna,.....verjetno se sploh ni zavedal kaj mi dela s tem, ko sem rabila podporo se me je kao odpovedal ko brat. Boli ko pes. Sedaj imava kao uredu odnose zanjega.Govori o sebi nič, noče slišati o meni nič. Ima neke "skrivnosti", ki jih jaz vem in je zaradi strahu, da bi njegova to zvedela napeljal stvari tako, da me ona prav tako ne mara, zato da se ne bi preveč pogovarjali. To je bilo lani. Ne zaveda se, da tega jaz ne bi nikoli naredila, saj mi je brat. Ne bom pa dovolila da igram njegovo igro, ker jaz nisem tak človek kot on, da se stvari rešijo tako da jih pometemo pod preprogo. Vendar sem skoz prisiljena v to, zaradi strahu, kaj bom potem počela če ne bom več tu delala. Navadila sem se na en denar in ne vem, kako naprej. Šolo imam pač poklicno, tehnično dokončujem,...

 

Kakorkoli izbilo mi je dno to da se drug teden poroči, vidiva se vsak dan, omenil mi ni nič, tudi povabil ne, ničččččččččččččččččččččččččččč!!!! Njegova je klicala mojo mami danes, da bo ona njegova priča na poroki, ki bo v sredo na gradu. Da bo preprosta poroka. JAZ NJEGOVA SESTRA NISEM VREDNA TEGA PODATKA, SEM GA VPRAŠALA POTEM JAZ KAJ BO DOGAJALO, JE REKEL SAMO NIČ POSEBNEGA IN TO JE TO. Jezna, besna, surlasta, kaj rabim jaz v tem življenju, da me premakne naprej. Drži me da bi prekinila vse stike z njim. Jaz sem bila tista, ki sem še kar rinla v njega, on me ni nikoli sprejemal, verjetno zaradi krivde ki jo nosi. Jaz pa nočem več pritiskati na njegovo krivdo, hočem se umakniti, hočem stran, stran od tuki, stran iz te hiše, stran. Stran. Čutim, da ne bom našla mira tu v tej hiši. Vse se mi zgrinja na glavo. Sesuva. Mami se trudi po najboljših močeh, to vem to vidim. Hoče mi dobro, samo jaz ne morem naprej. Ne tukaj, ne v tem okolju, ne v okolju laži, prikrivanja, mask. Vse mi gre k vragu. Tipa nimam, tudi ne vem če je kje tak da me bo samo preprosto štekal poleg vsega, da me ne bo zajebaval v mozeg, da ne bo pokvarjen. A še nimam dost.

Probam biti pozitivna, češ imam dobro službo, imam stanovanje, avto,...vendar jaz ne čutim ob tem zadovoljstva glede na okoliščine, občutim samo strah, kaj bi bilo če tega ne bi imela. Ja probam se sprijazniti s tem, da sem bila žrtev in da bom pač to vedno bila, vendar se ne morem.V meni je sila ki bi požgala vse kar je, to je pa tudi vse. Počutim se ogoljufano za življenje. Ogoljufano. Toliko enih obljub, pa vendar vse prazne. Gradim svojo osebnost, delam na sebi, odpuščam. Zaman. Zaman je vse. Vse je zaman. ko gledam okoli ljudje živjo življenje, ga znajo. Jaz ga ne znam. Ne znam, kot izgleda. Niti nimam čustvene podpore. In zakaj mi je bil podarjen ta čudež življenja? Vem , nekomu se zdi to moje življenje super, navzven,mene razjeda, razjeda. Sem prazna v bistvu, ne prazna samo trpljenje je v sredini mene. Izhoda ne vidim. Lahko me reši samo čudež, nič drugega.

Čudež življena, tega ne razumem. Vidim, da so drugi zadovloljni, mene očitno ta sreča ne bo doletela. Bedno. In moja škorpijonska narava samo sešteva, sešteva, sešteva,....

[Sebastjan]

Izraz, želim ti, da boš našla tisti košček, ki ti manjka in zapolnila mozaik življenja, ki ga sestavljaš. V tvojih besedah sem se ponekod prepoznal tudi sam. Jaz sem že precej koščkov zamešal, pa bo mozaik bolj abstraktno izpadel...

[Izraz]

Izraz, želim ti, da boš našla tisti košček, ki ti manjka in zapolnila mozaik življenja, ki ga sestavljaš. V tvojih besedah sem se ponekod prepoznal tudi sam. Jaz sem že precej koščkov zamešal, pa bo mozaik bolj abstraktno izpadel...

 

Ja tale mozaik, en košček manjka, pa taka štala. Ma ga bom, če ne zlepa pa zgrda.

Thanks.

[ribica Katja]

:xx!: :xx!: :xx!: :xx!: :xx!: :V: :V: :V:

 

Kako sem lahko taka do sebe, tolk se mučim brezveze! Prokleta labilnost, in še v črno luknjo ne gre ker se je po nekem čudaškem mazohističnem vzgibu ne znebim.... Bemu zakaj se tko odločam zase..... Kot da komu kej nuca to da pobiram negativne vzorce drugih ljudi in jih uporabljam zase.... noben ne profitira.... pa tok dobr mi je že šlo..... !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :sick: :sick: :sick: :sick: :sick: In sploh ne funkcioniram, bemu no!!! A lahko končno začnem sama s svojo glavo mislit in se ne zmeri učit od drugih, sploh če vem, da so vzorci napačni....!!! Najhuje pri vsem tem se mi zdi to, da se zavedam, da sem čist sama kriva in vseen ne nardim nič kot da se sam še bolj pogrezam vase..... upam da se bom vsaj s tem ko tole pišem mal razbremenila, mal razmislila, zavrtela kolesje v drugo smer... Da se vsaj mal zamislim nad sabo!!! Da postavim sebe in svoje duševno zdravje pred to, da "sem dobra" - ko hočem na vsako ceno potrdit drugim njihov prav na račun mojega........ pa čeprav je njihov prav kvaren..... in ni zame :xx!: :xx!: :xx!:

[Uriella]

Slaba volja, pojdi stran, nočem te in ne rabim te!! Pa še za brezveze. Prava službica še čaka.

[vranja]

uh, sovrrrražm okostnjake iz omar!!!! Svoje cajte sem jih poskrila preveč, pa z leti tud vn zmetala & popucala po bajti. Ampak, matermu, še zmer ker prrožlja iz kacga kota. Sovrrražm to. Piiii***! (materna)...Če je ta tazadnji in če mi uspe to lepo rešt, prisegam, nikdar več ne pustim nerazrešenih problemov stat na lagerju! Nikdar, prmejduš!

[flikca]

Naj gre k vragu vse kar tja sodi. :xx!:

 

In samo svetloba naj ostane.