Jaz in duhovnost

[jasnaee]

Ker sem nova, ne vem če to ravno paše pod ta oddelek ampak naj bo.

Malo bi opisala sebe, in verjetno razpisala (moja slaba navada) in malo zmedeno napisala, ker mi misli skoz nekaj skačejo, tako da upam, da se boste kaj znašli.

Po znaku sem kozorog. Že kot otrok sem bila čudna. Kot mi je mati rekla, da je do mojega 4 leta mislila, da nisem pri pravi, ker sem bila srečna v vsakem kotu kamor me je dala in preučevala kako kocko ure dolgo in ji na sploh nisem delala običajnih problemov. (Na žalost pa me je ta njena izjava, da nisem pri pravi zanamovala v mojih mislih, tako da še sedaj dvomim v sebe) Od nekdaj se nisem kaj dosti družila z vrstniki, moje so bile knjige od A do Ž. Čez knjige sem doživela vse, kar so tam doživljali imam namreč bogato domišljijo in si v glavi lahko vse naslikam pa tudi občutim. Tako sem opazila, da imajo knjige vpliv name pa ne samo knjige tudi filmi in besede drugih in moje lastne misli. Nikoli se nisem znala družiti z ljudmi, še danes ne. Raje sem imela samoto. Na splošno tudi ne maram ljudi, preveč sem imela opravka z zlaganimi ljudmi, hinavščino...

Doma niso bili verni, kljub temu pa sem si prečitala vse o verah, ne samo o krščanstvu. Moje večno vprašanje je bilo kaj je s smrtjo in kaj se zgodi z našo dušo. Ker material za sestavit človeka imamo - telesne dele, kljub temu pa tako telo ne deluje in od tu moje spoznanje da smo nekaj več in glede nato da telo zgnije v grobu, kam pa gre ta naš jaz. In tako sem začela verjeti v energijo, sicer ne v določenega boga ampak v silo, ki obstaja. To ravno ne morem prav razložiti, pa saj je vseeno. Verjamem, da nekaj obstaja, čemur pa ravno ne morem dati imena. Prav tako sem prišla do nekega zaključka, da me kljub vsem slabim stvarem, ki so se mi dogodila nekaj ščiti in ohranja na pravi poti. Da se vse zgodi z določenim namenom in da se se vse nakako uredi, tako da je zame prav. Tu pa mi ne gre v glavo, zakaj, kljub temu da to verjamem, potem vedno burno reagiram na slabe novice (in tudi na sam namig, da bo mogoče kaj slabega) in vse zavijem v črnino in pesimizem, kot da moram vso stvar prvo stokrat premlet. Mogoče je krivo tudi to, da sta mi pri 17 starša umrla v razmaku 1 meseca en za rakom drugi zaradi kapi, oba pa mlada. Ravno te moje pretirane reakcije so me pripeljale tudi do paničnih napadov in socialne fobije, kjer mi gre najbolj na živce to, da se ne morem kontrolirati in obvladati. Vedno sem bila obsedena na samokontrolo, da imaš oblast nad sabo in svojimi občutki, sedaj pa se ravno meni to dogaja. Saj se spopadam s tem. V sebi sem prišla do zaključka, da bo to šlo od mene, ko bom shujšala (sem zelo predebela) in začela telovaditi in si tako izboljšala počutje in samopodobo. Ne zmorem pa začet in zaradi tega se še bolj obsojam in se še bolj razvrednotim in pridem do začaranega kroga.

Ker sem imela tako slabo mladost se tudi nikakor ne morem sprijazniti s tem, da mi gre sedaj dobro. Dobra služba, dobra družina in mož. Okolica me spoštuje in ceni, kar pa meni seveda ne gre v glavo in ne vem kaj imajo za ceniti na meni in od kod jim ideje da sem pametna, razgledana in močna tako, da stalno prihajajo k meni po nasvete, ko pa je v meni taka zmeda, tako nizka samopodoba, tak dvom v mojo zdravo pamet in nezmožnost, da samo sebe pripravim, da bi delala tisto, kar bi mi duševno koristilo. Namesto da uživam sem stalno na preži in samo čakam, od kje bo kaj priletelo. Stalni občutek, da če se bom sprostila bo prišlo nekaj slabega in tako sem stalno napeta.

Pred par meseci sem si kupila cd z meditacijo s posnetim glasom, ki te vodi v spoščanje telesa, s tem, da samo misliš na različne dele. Na začetku nič učinka, sedaj pa čim si dam slušalke gor (ko grem spat) in zaslišim glasbo se takoj umirim in že na polovici zaspim. Ne znam pa te umirjenosti, ki jo pri tem dosežem uporabiti čez dan. Nekaj več učinka je imelo sproščanje s stiskanjem posameznih mišic. Takrat sem potem tudi čez dan vedno občutila, da so se mi začele krčiti mišice in sem jih sprostila, tako sem preprečila napad. Ne vem zakaj sem to opustila.

Pa še ena izkušnja, ki mi ni bila nikoli jasna. Kaj pa vem, mogoče sem pa res upahnjena. Težko sem zanosila in prvič takoj imela splav. Pred samim splavom sem imela sanje, kako imam en diamantek v roki in kako se je ta razblinil. Po par letih sem ponovno zanosila, in imela spet sanje, tokrat sem sanjala neka bitja, bila so čudovita, ne mislim fizično ampak občutki pri srečanju z njimi, svetlobo ki so jo oddajali in njihov glas kot glasba, občutek miru ob njih. Ti so mi takrat rekli nekaj v smislu, da bodo vzeli še tega otroka in naslednji bo moj. Res sem imela izvenmaternično nosečnost. Zaradi teh sanj pa sem nekako lažje prebolela to izgubo. In ko sem čez tri leta ponovno zanosila sem bila umirjena in prepričana da je tokrat vse prav. In dejansko lepše nosečnosti in poroda nebi mogla meti. Od teh sanj je že 15 let, kljub temu pa se še vedno spominjam občutkov iz sanj.

[Pujsita]

Pozdravljena,

 

ogromno priložnosti si imela, prebiram in mislim si, da ti v tem trenutku manjka pozitivne energije, ki je pa tale forum in vsi lunatiki premoremo ogromno, tako da dobrodošla, pa si kar postrezi z vsem, kar ti prija, zagotovo boš tule rsenično našla dosti zase.

 

Dobrodošla med nami

[Piko]

Draga Jasnaee,

lepo, odprto si napisala košček svoje zgodbe,

mislim da se ti pravkar steka naklonjenost in ljubezen marsikaterega bralca, moje vsekakor ,

za začetek bi ti rad izrekel misel iz knjige Viktorja Emila Frankla - Kljub vsemu rečem življenju da , nekako takole se glasi: vsak trenutek, ki si ga preživela, je tvoj in samo tvoj in nihče ti ga več ne more odvzeti ali izbrisati iz spomina vesolja.

[Marsa]

Dobrodosla, Jasna!

V tejle svoji iskreni pripovedi si strnila nekako vse svoje zivljenje, cisto sem si vse predstavljala, neverjetno iskrena si bila, z modrostjo....

Zelo zelo lepo in iskreno iz srca si tole napisala... Cisto vse sem prebrala (pa veckrat povrsno berem, zelo dolgim postom pa se veckrat sploh nimam casa poglobljeno posvetiti).

Totalno te razumem.

Fino, ko si se prikljucila in tole dala sem.

 

Nimam ti pa itak pravzaprav kaj reci - ker ze vse ves - in tudi pravis... 'mi je pomagalo, sem cutila, sem zaupala in se je zgodilo...' in vse...

VSE si ze sama resila - v bistvu si morda rabila tole samo napisat.

Jasno, da si velik clovek, shit je tole, ja, s tako samopodobo, morda se ti bo zdelo za lase privleceno, ampak ko sem bila majhna in sem imela vedno en kup ljudi okoli sebe, sem mislila, da je nekaj narobe z mano in da se mi samo prilizujejo, ker se jim smilim ali kaj takega. Nisem mogla verjeti oz. stekati, kaj vidijo na meni in kako je to mogoce...

 

Ker si se umikala v osamo in se tako najboljse pocutila, najbrz nisi imela veliko moznosti za debatiranje, fidbek, primerjanje... ce bi se druzila, bi vedela, da se vsakdo zaradi tega ali onega pocuti podobno kot ti, veckrat kot si mislis.

 

Se me je pa dotaknilo tvoje pisanje, ker je tako iskreno - nic nisi olepsavala, se kazala v lepsi luci, nic ne objokujes, nisi zavzela stalisca zrtve...

 

Svaka ti cast, zelo v redu si!

[Aira]

Po par letih sem ponovno zanosila, in imela spet sanje, tokrat sem sanjala neka bitja, bila so čudovita, ne mislim fizično ampak občutki pri srečanju z njimi, svetlobo ki so jo oddajali in njihov glas kot glasba, občutek miru ob njih.

 

 

Draga jasna, tole me je prav ganilo ... jaz ne samo verjamem ampak čutim da pazijo na nas in ko bo konec tega življenja gremo k tem dušam, tako da je smrt le to- odhod domov

in tudi, ko mi je res hudo začutim ob sebi eno prisotnost oz. jo prikličem, in je tako... znana in prijetne, da mi včasih pridejo solze v oči ... in vedno se počutim boljše .

 

 

veliko ljubezni in občutka povezanosti

[Ksenia]

Jasnaee dobrodošla tudi iz moje strani. V marsikateri tvoji besedi sem se našla. Si odprtega duha in mislim, da zelo pozorna do drugih. Meni so vedno vcepljali v glavo stavek - kaj bodo drugi rekli. upam,da bo jutrišnji dan zate pozitiven, da se bo v očeh iskrila sreča. še enkrat dobrodošla. Lepo da si obiskala tudi ribico in črno luknjo. Včasih pomaga že to, da nekomu poveš svoja občutja in prišla si v pravo družbo, verjemi. torej še enkrat dobrodošla

[Amis]

jasna, ti si super punca!!! čisto gotova sem, da se boš naučila imeti rada sebe točno taka kakršna si, ker si perfect . pol se bo pa itak samo do konca uredilo. lahko pa vse svoje dvome predaš svetlobi ali kakorkoli že imenuješ to.

 

tako iskrenost se redko doživi. le poglej kakšen dar imaš in sploh ni edini . če si napišeš na list papirja vse na kar si ponosna in ti je v življenju uspelo tako, da si bila zadovoljna s tem, boš videla, kaj vse zmoreš (že sedaj).

 

xrosex xrosex

[AIDAN]

Zelo iskreno napisano

[kiki7]

Pozdravljena Jasna!

Pridružujem se komentarjem! Super punca si!

Sprosti se in uživaj, saj je življenje tako lepo. Opusti svojo prežo, saj življenje teče tako, kot ti želiš!

 

Glede sproščanja bi ti pa svetovala, da poskusiš s sproščanjem čez dan , ne pa zvečer greš spat! To stanje v katerem si takrat ko se sproščaš naj bi bilo stanje blaženosti in takrat se v telesu pojavi posebna vibracija, takrat se obrnemo vase....Če pa ti zaspiš pa tega ne čutiš, misli se še vedno vrtijo tako kot čez dan (zato imajo nekateri slabe sanje)...Poskusiš pa lahko tudi z nadzorom dihanja - takrat ko smo razburjeni, živčni, napeti dihamo plitko, hitro, in dih celo zadržujemo; torej ko se zaveš takega dihanja malo globje vdihni in počasi izdihuj...

Morda pa bi lahko poskusila tudi s skupinsko meditacijo.

 

Vso srečo ti želim-še naprej!

[Mateja]

Jasna, pozdravljena ... ljudi se dotakneš ravno s to svojo iskrenostjo in notranjo močjo, ko kljub težkim izzivom ne privzemaš vloge žrtve, ne sodiš in ne obtožuješ... čisto lahko si predstavljam, da s tem privlačiš ljudi in si želijo tvoje družbe. Le poglej, kako si se nas hitro dotaknila ...

 

vse dobro ti želim

[afna]

Jasna. Prišla si na pravi forum. Tukaj je veliko dobrih ljudi, neka energija... kmalu spoznaš, da nisi edina, ki imaš težave, pomisleke, črne misli kdaj pa kdaj... Velikokrat samo berem, nič ne napišem, pa me napoji z neko novo voljo do življenja.

 

Ko tako odkrito pišeš o sebi, sem takoj pomislila na svojo prijateljico. Morala bi napisati Prijateljico. Čeprav se vidiva 3x na leto, čutiva povezanost in simpatijo. Eno od tistih kvalitativnih prijateljstev, ne kvantitativnih. In nekako ti je podobna. V resnici je ena najbolj sposobnih ljudi, kar jih poznam. Stvari opravlja 120%. Čeprav je dobesedno medijska zvezda, ima nerazumljive težave s samopodobo. Kakor ti tudi ona presliši moje odkrite besede, da je edinstvena takšna, kot je. Da ni magnet za vse slabo. Če čakaš na negativno energijo, te bo ta našla, če pa misliš dobro, pozitivno... verjemi to je samo balzam za dušo in zdravje telesa.

 

Ko sem sama na dnu, se zatečem k pozitivnim afirmacijam. Na začetku se mi je zdelo butasto, potem pa sem ugotovila, da je to najmočnejše orožje, da se spraviš v red.

 

Ostani edinstvena.

 

@

[Marsa]

... Ko sem sama na dnu, se zatečem k pozitivnim afirmacijam. Na začetku se mi je zdelo butasto, potem pa sem ugotovila, da je to najmočnejše orožje, da se spraviš v red. ...