Šolska prehrana

[nataly]

Kak sem lahko pozabila na tole temo?

Pa da se vrnem nazaj v preteklost - takratni moj obhod po šolah je obrodil sadove -vsaj malo se osnovnošolska prehrana izboljšala - samo v zadnjem razredu se moje dete odločilo, da pa takšnih kosil ne bo več jedla.

Mi je frenda, ki je sicer bila učiteljica na tisti šoli sama potrdila, da imajo grozne kuharice, nobene izvirnosti, kar sistem menza.

V ta mestni šoli je ravnateljica ponudnike hrane izbirala glede na kriterij: kaj so ponudili in koliko za določen keš. V teh naši vaški pa...je bil dobavitelj očitno znanec.

Oš smo prerasli - in vmes se zgodil Zver - ki pozitivno takrat presenetil z zastojnskimi kosili, nato jih je bilo treba nekaj malega doplačat..pa še vseeno so otroci dobili topel obrok.

Zdaj se varčuje in marsikdo niti za sendvič več nima.

 

In tole bluzenje o veganstvu - po mojih izkušnjah pade v prvem šusu - čisto vsi deca, katerih starši so bili ali vegani ali vegetarijanci - so v šoli na skrivaj zamenjevali svojo hrano s sošolci.

Če otroku paše jesti meso - ga pač naj je. Bo prišlo obdobje, ko ga ne bo jedel več toliko ali pa sploh ne. Ali pač.

Je pa še vedno tabu si v šolo zraven nesti kakšen sadež. Vsaj moja ta mlajša ima s tem probleme.

[Bojante]

Šolska Prehrana , ... se je že popravila , ... menda

 

Mi je to povedal moj prijatelj - učitelj , in zdaj že lahko zraven otrok obeduje, ... je namreč - Vegi

 

Prej tega žal ni zmogel, ker so tako slabo hrano delali + delili . http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Hvala Natalya

 

B + #

[mayita]

jaz pa mislim da bi blo to preverjat malovečkrat,ker ima vsaka šola drugega kuharja. menebolj moti da sprajo na otroški hrani in itak kupujejo tistko kar je ceneje pa ni ravno dobro. jaz pa nosim eni gospej hrano iz vrtca in vam povem da sem šla že parkrat se pritožit ker hrana prvič ni bila dovolj uhana, recino vsak teden imajo en dan vegi ozitoma brez mesa,ampak tisti polpeti imajo okus po vegeti ali začinki ali enem takem ekstratu in so tako preseljeni da sem jih nazaj nesla in jim rekla naj probajo to, sramota, da država spara na otrocih.....

[mačky]

Jaz delam v šoli že ene 5 let... Nisem ravno izbirčna, sam šolska prehrana je zanič. Ne si mislit, da dajo kaj na zdravo prehrano, ker gledajo samo an ceno. Vse je zapakirano in v tetrapakih - kar mi s ceno ne gre skozi, sam zato jih imajo precej manj zaposlenih... Vegetarijanski obrok pomeni, da ne dobiš mesa, en da dobiš več zelenjave. Npr. dobiš sojin polpet in krompir. Lečina juha pomeni tam, da najdeš notri 2 zrni leče in zmznjena zelenjava iz vrečke, ki sploh niam okusa... To polijejo z malo vode in dodajo vegeto in to je to...

 

Preveč je sladkarij, kakih štručk, junk fooda ipd...

 

Jaz nisem vegetarijanka, enkrat sem eksperimentirala v puberteti, dokler me ni mama prisilila, ki ima pač drugo mnenje... Drugač pa itak vseen, meso mi npr. paše jest, čeprav ne tako kot včasih. Sem anvajena pojest veliko zelenjave zraven, česar pa v šoli ni... Je predrago, pa verjetno sicer otroci nič ne bi jedli... Nimam nič proti veganom in tudi nisem vegan, sam se mi zdi, da v osnovi bi morali vsi pojest zelo dosti sveže zelenjave, ker to kar pojemo, je premalo. Ena solatka na dan je zelo zelo premalo. Človek bi moral zaužit 25 g vlaknin dnevno pa tja do 35, moiški še več, kar je najmanj ena skleda solate na obrok, če jih imaš 5. Pri sebi probam združit to, da pojem čim več surove zelenjave in zraven jem še nekaj mesa. Ne vedno, sicer ampak kolikor se da, šolski prehrani se pa izogibam, res, čim bolj...

[Guest Hekate]

Osebno imam tudi jaz slabe spomine na šolsko prehrano.

V bistvu so kuhali stvari, ki jih doma nikoli nismo jedli. Recimo polente in druge poceni svinjarije. Pa še slabo so kuhali. Rižote so bile en gnus. To otroci sploh ne jejo. Enostavno sem se usedla lačna in nisem mogla pojesti, čeprav bi hotela.

Doma mama ni kuhala kosila prav zaradi šolskega, ampak jaz sem bila skoraj zmeraj lačna do večera. Enkrat mi je celo ravnateljica šole vprašala, kako to da sem zmeraj bolj suha. In to pred celim razredom. Edino kakšen dan v tednu je bila hrana užitna, drugače pa ne. Za malico pa sta bila ponavadi dva koščka kruha z eno šnitko sira ali s putrom in marmelado...ampak, sem jo bila zmeraj vesela.

 

Glede veganstva, se motite. Poučeni ljudje o prehrani otrok vejo, da v veganski prehrani primanjkuje cela vrsta stvari, ki so bisvene za normalen razvoj otroka. In tukaj ne mislim samo na mišice in kosti, itd...ampak tudi za razvoj možganov in naposled inteligence otroka. Sicer pa je tudi zmotno mislit, da otrok lahko sam odloča, da ne bo jedel mesa. Otrok ni odrasel človek, ki lahko odloča zase. Odrasli smo odgovorni v celoti zanjga in če on vztraja pri eni stvari, ga moramo nekak popeljati na prava pota. In otrok si po naših zahodnih standardih vse do 18. leta starosti, v Ameriki celo do 21. In to ni slučaj.

[Silvija]

Težko je tole s šolsko prehrano, poznam kaj sta moja otroka jedla. Ampak me čudi Hekate, da doma nisi smela jest doma . Meni je bilo svetovno jasno, da otroka v šoli pač pojesta toliko, da pač imata nek obrok. Ko sta prišla domov, pa spet jedla. Itak, dva odraščajoča, gibalna fanta, to smo komaj uspeli nahraniti včasih, sploh ko sta rastla Ampak dragi moji, brez subvencije države, koliko staršev bi pristalo na 100 % višjo ceno? Brez nič ni nič. Ekološka in zdravo pridelana hrana ima svojo ceno. A sploh veste, da je s strani države plačana samo kuharica za malico? Kuharico za kosila pa je treba plačati s ceno prodanih kosil. Pa še en vidik na naši šoli. Ko so spremenili jedilnik, je večina otrok zavračala nov okus, starši pa so se na veliko pritoževali, kaj se dogaja. Zato, ker je juha imela bolj naravn okus. Moja sinova recimo nista marala, da sem za paradižnikovo omako zmiksala paradižnike z vrta. Čeprav sta sicer jedla vso svežo zelenjavo, kuhane nista marala. In smo se smejali, ko sta me pred kuho prosila: mami, s ketchupom skuhaj, ne s paradižniki Tudi sama sem kot otrok bolj cenila kupljeno marmelado, gladko spasirano, ne maminega slivovega đema. Pa kako je to mogoče, se danes sprašujem. Ko tako cenim domače, ko sama pripravljam stvari in si ne zamišljam več jest niti kupljene solate. Če mi zmanjka solate z lastnega vrtička, prosim kakšno sodelavko, ki jo ima še na svojem vrtu... Žal, v naši okolici ni "zabojčkov z zelenjavo"... itd itd.. Tako da, to vse skupaj je večplastna zadeva. Dokler ne bomo vsi bolj sodelovali pri oblikovanju vlade, dokler se ne bojo v državi uredile pravne zadeve, izvajanja zakonov...šele potem, ko se bomo vsi angažirali okrog zdrave hrane, ko bo sofinancirana s strani države, kontrolirana s strani neke državne nepristranske nevladne organizacije (ampak ne spet zahajat v preveč skrajnosti). V sosednjih državah mislim, da pa kuhane prehrane niti ni v šoli. Mislim, da je to proces, oblikovanja naše politične angažiranosti in soustvarjanja države nasploh....

 

Aja, pa to bi še rekla, polenta pa res ni svinjarija Midva z možem, zdaj ko sva starejša in potrebujeva manj hrane, včasih skuhava glih samo polento in kakšno zelenjavno prilogo. S tem, da namesto ocvirkov dajem v polento samo še kakšno žlico olivnega olja...

[Marsa]

Jaz pa že kot otrok nisem marala zmrdovanja nad hrano, tudi tedaj, ko tudi meni ni bila všeč (recimo ko so bili vampi).

Ne samo, da eni nimajo denarja, mogoče imajo tudi PAČ radi to hrano, mogoče tud zato (ali pa tudi ne), ker ima nek pomen, čustveno, simbolično al kakšno vrednost.

 

Da mora bit enega otroka skoraj sram, ker mu je nekaj všeč ali ker je pač tako lačen, da nekaj jé, medtem ko mu drugi bodisi solijo pamet bodisi se celo norčujejo iz njega, ga zasmehujejo (ali se celo nasilno spravljajo nanj - kot zdaj, recimo da bi nekomu, ki poje 5 dkg kure, nekdo prišel s plakati razmesarjenih živali in vpil nanj, da se prehranjuje s trupli).

 

Tako da jaz sem jedla skoraj vse. Razen vampov.

In tud pustila sem folku, da so imeli radi vampe.

[Beli lotos]

Meni je bilo svetovno jasno, da otroka v šoli pač pojesta toliko, da pač imata nek obrok. Ko sta prišla domov, pa spet jedla. Itak, dva odraščajoča, gibalna fanta, to smo komaj uspeli nahraniti včasih, sploh ko sta rastla

 

Jaz sem imela potem srečo, ker kosilo v šoli je bilo dobro, bolj je bil problem kak dan pri malicah, ko smo dobili kak kruh in zaseko ali en ribji namaz, ko nas je večina kar zbežala z razreda, ko so prinesli malico.

Se pa spomnim da kosilo res ni bilo za dolgo, ker po kosilu smo se s sošolci iz istega konca odpravili domov, se zraven podili, lovili, noreli in ko sem bila doma sem bila lačna, kot da nisem nič jedla Doma je bilo nekaj časa čudno, kako da pridem po kosilu lačna in so me preverjali z vprašanji če sploh jem kosilo v šoli, potem pa smo prišli do tega, da ga sproti pokurim.

[Marsa]

Meni so se pa fulkrat razpljaštali jogurti v torbi. :xx!:

 

Nikoli nisem marala sadnih jogurtov (so me že brez sesutja po torbi spominjali na bruhanje), pač pa samo navadne, kot še dandanes.

 

zaske tudi jaz nisem marala, sem jo pa kdaj tudi jedla, če sem bila zelo lačna.

tudi paštet nisem preveč marala (kot tudi danes ne).

 

Najraje sem imela kruh pa sir pa jabuk.

 

Mislim, da so starši najbolj odgovorni za to, da imajo otroci spoštljiv odnos do hrane.

In ne rečem, da je šolska prehrana dobra, samo naj bi bili eni standardi in naj bi bilo čim več zaobjetega, tako da je dosti logično, da se vsem (okusom) pač ne da zadostiti.

[Silvija]

Jp, otroci pa ja tako pokurijo, tjamimogrede. Rast in gibanje. Jz sploh nisem preverjala, koliko pojesta. Bila sta ješča, vedela sem, da nista izbirčna, mlajši je tudi včasih pojamral, da ni dobil repete. Seveda, ko je bilo njim povšeči, bi vsi repete, ko pa ne, so puščali. Mlajši je recimo v srednji šoli, ko je bila malica zastonj in na bone, še od drugih malco zravn pojedel. Ima pa res tako športno postavo, ga moram pohvalit. Mož in on sta prave "mašine" za hrano, nič se ne obesi nanju. Starejši sin in jaz pojeva manj, pa veliko počasneje kuriva No pa nazaj k temi, v glavnem, otroci so velikokrat tudi izbirčni in špuravi. Ok, včasih imajo bolj naravn občutek še za hrano, vem, da sem kot otrok vsako maščobco odrezala in pustila, zdaj pa mi že kaj zapaše . Ampak včasih pa ostane ne vem koliko hrane, za katero se odrasli samo čudimo, kaj jim je, je prav dobra.

[Guest Hekate]

@ Silvija

Imam bolj oslabljene spomine na takrat. Nekaj se spomnem, da je mama tudi kuhala. Ampak, ponavadi je prišla pozno iz službe in utrujena. Kaj pa vem. Večerjo vem, da smo jedli.

 

@ Marsa

Jaz tudi ne obsojam, ampak moja mama je tko dobro kuhala, da zame ni bilo primerjave!!! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Sem pa bila kot majhna nekoliko bolj zbirčna, predvsem glede mesa. Ostalo sem kar jedla. Ampak, rižot, brodetov, polent pa enostavno nisem mogla vnest vase. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/sorry.gif

[Marsa]

Ja, verjamem, moja tudi.

 

Jaz nisem bila nikoli izbirčna, je pa bilo nekaj jedi, ki jih nisem marala.

Včasih sem se jih vseeno matrala jesti.

 

In vedno sem puščala, mama se je ful jezila.

Pa magari za en griz. Pa je mama vedno rekla, a tole se ti je pa uprlo?

Sem jedla do točno tolk, kot mi je pasalo oz. do tolk, kolikor je bilo zraven solate (ali česa drugega sočnega) in to imam še danes.

Mi je vse suho in moram vedno imeti zraven nekaj *solatnega* ali pa jogurt al kaj takega.

recimo poleti paradajz zraven kruha s sirom, pozimi pa zelje zraven skoraj vsega.

Če jem kikirikijevo maslo, pa moram zraven nujno imeti korenček.

 

Moj bratranec je bil tak, da je samo tista hrana bila dobra, ki jo je pripravila njegova mama, moja teta.

In je enkrat jedel pri nas, pa je na koncu rekel: sem vseglih jedu, čeprou ni blo dobr.

 

Enkrat mi je sosedina babica turirala vampe, ki se jih iz vljudnosti in spoštovanja nisem upala zavrniti, pa sem žvečila tisto po ustih z odporom, dokler me ni rešila soseda.

Od tedaj me niso nikoli več prepričali ali prisilili, da bi en gram jih poskusila.

[Guest Hekate]

Jah. Tud jest vampe NE! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Drugače pa marsikaj jem. Recimo jetrca...drobovino imam sicer rada.

 

Ampak, če nisem pod kontrolo kakšne osebe, ki zna dobro ali vsaj KUHAT (jaz namreč nimam volje...sploh ne vem če znam, se mi ne da eksperimentirat), kar preskakujem obroke na celo črto. Enostavno pozabim jest! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif En dan se mi je zgodilo, da sem zvečer pomislila kaj sem uspela pojest. In sem prišla do zaključka, da samo eno banano!!! Eheheeh, to je blo samo enkrat, upam...ne štejem. To se mi dogaja, če imam recimo veliko dela in misli, skrbi. Kar pozabim, tko sem zaposlena.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif

[Marsa]

Jetrca.

Kot otrok jih nisem marala, pa celo tudi čokoladnega pudinga ne, ker me je spominjal nanja.

 

Drobovine ne maram in ne jem, mi pa znajo jetrca pražena zadišat enkrat letno (čeprav zdaj jih nisem jedla že kaki dve leti ali več).

Nazadnje sem jih na Rožniku, ko sva šli gor s prijateljico pa so mi prav zadišala.

Morajo bit čisto na tenko narezana in veliko čebule mora bit.

 

Jaz tudi preskakujem obroke oz. včasih zelo malo jem, a se mi ne zdi nič narobe s tem, jemljem kot nekakšen spontan *post*.

Jem, ko in če sem lačna, kar mi paše.

recimo včeraj sem pojedla samo malo cvetače, 2 palačinki (brez vsega) in 2 kosa kruha z majonezo in zeljem.

 

No a ker smo pa pri šolski prehrani in torej otrocih in/ali mladostnikih, se mi pa zdi, da v tem obdobju otroci preprosto rabijo ene snovi in rpedvsem dovolj teh snovi, kot npr. tudi ogljikove hidrate in poznam ogromno ozaveščenih staršev, ki furajo zdravo prehrano, pa potem otroci jedo kalčke itd., doma ne kupujejo kruha, ne jejo makaronov (ker kao to ni zdravo), ampak potem so otroci lačni in kamor pridejo, z največjim veseljem vse pojejo (torej tudi bel kruh itd.) ali pa ob vsaki priložnosti zavijejo na junk food.