Kaj storiti, če se zaljubiš v nekoga drugega

[cigancica]

matr ti pa nis kr tko

bomo probal

[BINGA-BONGA]

<{POST_SNAPBACK}>...no, kr probi, probi, najt mi ga, tazgale:

Ne sme met/bit: plavih uci, blond, brade, pjanc, purucen, biusi tip ut prjatlce, tetoviranj, uhane, oske rame, tenke prste, suh, mejhn, ne vec kt 50 let, rojen v znamnih: VUDNAR, OVN, STRELC, KUZOROG.

Mora bit: sportn, k plese rd, humorist, Ribi, Dvojck, Bk, Leu, Skorpjon....

 

EVO, ZDEJ MI GA PA NAJT!!!!

 

No, sm ze mela take, pol pa:

Tist, k je rd plesu, je nehu - pa sm ga pustila;

Tist, k je biu sportn, se je zredu - pa sm ga pustila;

Tist, k ga je biu sam humor, je zaceu tezit - pa sm ga pustila;

Leu = ratu Leu iz plisa - pa sm ga pustila;

Dvojck = zaceu bit cagou, ni vedu kwa bi in kwa ne - pa sm ga pustila;

Riba = zaceu u vinu plavat, k sm ga spuznala, je plavu u vod - pa sm ga pustila;

Bk = hotu met harm, jest pa, d bom t glauna krava, ne hvala - pa sm ga pustila;

Skorpjon = hotu kumandirat, pa se ze sama dost - pa sm ga pustila.

 

No, in zdej iscm enga UTOPISTA, jaute se!!!

[cigancica]

se predam

[BINGA-BONGA]

<{POST_SNAPBACK}>se predam

 

[cashy]

hihi, dobr, da me nisi na chatu dobila, ker sem ravno vse tisto, kar ne maraš

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>hihi, dobr, da me nisi na chatu dobila, ker sem ravno vse tisto, kar ne maraš

pa she kozu

[BINGA-BONGA]

<{POST_SNAPBACK}>hihi, dobr, da me nisi na chatu dobila, ker sem ravno vse tisto, kar ne maraš

 

[BINGA-BONGA]

<{POST_SNAPBACK}>pa she kozu

 

KOZOROG, so prevec delouni, nimajo casa za zafrkancijo, zato mi niso prou pr

Cashy

[chebula]

Pri popolni ljubezni dveh ni polovičarstva-je ali ni.

 

Indigo in vsi ostali, ki govorite o popolni ljubezni in popolnem partnerju: Ocitno se nimate dovolj izkusenj v zivljenju, da bi videli, da n tem svetu ni NIC popolnega. Niti ena sama stvar na tem svetu nipopolna, to boste spoznali prej ali slej. Ce ima kateri od vas popolnega partnerja, potem se slepite in sami sebe zavajate.

 

Sicer je pa povsem vseeno, ce je partner popoln ali ne, bistvo je, kako ga ti dozivljas in kako ga sprejmes v svoje "srce". Saj najbrz vi, ki govorite o popolnosti, vidite svoje partnerje kot popolne, ker jih tako zelite videti. In verjetno v tem ni nic slabega, ce vam to ugaja. Jaz tako ne morem razmisljati, ker zame popolne stvari ne obstajajo. Sama sem dalec od popolnosti in zato niti slucajno ne morem pricakovati popolnega partnerja in niti ga ne bi hotela imeti. Bi se pocutila skrajno manjvredno. Se mi pa zdi nepopolnost povsem v redu, nam dela zivljenje bolj zanimivo.

 

Kar se pa tice moje izkusnje, se mi se vedno zdi nekaj pozitivnega in koristnega. Brez te in vseh ostalih (tudi tezkih) izkusenj danes ne bi bila to kar sem in tu kjer sem. Bi vedela manj in videla manj. In mogoce bi ostala nekje tam dalec odzadaj. Tako mi pa razne izkusnje (tudi take, ki se jih nekateri vztrajno otepate) pomagajo, da grem naprej.

[tomazslo]

Moje razmišljanje o ljubezni

 

V naši nalogi se nam valja cel kup »pizdarij »pod nogami, v božanstvu se temu reče preizkušnje, v realnem življenju so pa padci in vzponi na naši življenski poti.

Ljubezen, zaljubljenost, obsedenost z neko osebo, je poleg bolezni ena najbolj pogostih izkušenj. Ne negiram ljubezni, ta obstaja in je še kako prisotna, a razlikovati je treba med pravo ljubeznijo in egovo, čeprav je to razliko zelo težko določiti, to razliko lahko razumemo samo skozi lastno izkušnjo, nikakor ne moremo tega spoznati preko pripovedi nekoga drugega. To se najbolj odrazi na našem čustvenem področju in prav čustva so tista baza podatkov, kjer se bo ta ljubezen tudi spremenila in oblikovala v tisto resnico, ki je pravi namen naše rasti, samo obdelana informacija nas tudi popelje v tisi nivo svojega jaza, kjer ljubezen od ljubezni znamo tudi razlikovati.

 

Sami smo kljub odraščanju na tem področju, ko ego igra svoje vlogo po izenačitvi energij, kjer se poizkuša plus in minus izenačiti, kjer se poizkuša akcijo z reakcijo uravnovesiti, zelo nebogljeni in nevedni.

 

Poglej orodje zaljubljenosti, ki je odraz naših čustev. Zagledaš se v osebo, ki ti je zanimiva, prijetna, ljubka in tebi na kožo pisana. Splet okoliščin ti ne dopušča, da bi v resnici tudi bila tvoja, želja se stopnjuje, postaja vse močnejša in močnejša, hrepenenja kaj hitro preidejo v nepremagljivo oviro, smiljenje sam sebi, iskanju izgovorov sam zase v drugih in okolju in v bistvu te ta zasvojenost obsede, tako je močno, da ob tej želji vse ostale zadeve postajajo vse manj in manj pomembne, najbolj je hudo, da tega, po čemer hrepeniš, nimaš, tako je hudo, tako ljubiš, da bi tudi umrl, samo da bi dobil, a v resnici največkrat niti ne veš, kaj bi dobil. Sploh ni važno, kako bi bilo, kaj bi v resnici to prineslo, samo želja in hrepenenje je še v tebi, pa naj bo potem kakorkoli, samo da bi želja bila izpolnjena. Pri tem tudi slučajno nočeš in ne upaš videti realnih dejstev, če te nekaj ali nekdo na ta dejstva opozori, pa odreagiraš zamerljivo in jezno, včasih celo maščevalno, ker v bistvu ne upaš verjeti resnici, ker živiš v hrepenenju in gradiš gradove namesto hišice. Ta proces ponavljaš in v bistvu padaš in padaš v svoji bolečini, dokler te dejstva ne postavijo nazaj na noge. Ko pričneš verjeti dejstvom, tudi najdeš pravo vrednost te ljubezni, spoznaš ali v resnici je ali ni, takrat šele osebo tudi vidiš v tisti pravi luči, tako kot je in kar je resnično. Takrat šele spoznaš, koliko je od gradov ostalo in kaj je v resnici še tisto, kar je ostalo od velike ljubezni. Takrat šele spoznaš tudi dušo osebe, ki si jo tako zeljo ljubil, takrat v resnici vidiš, kaj ti ta povezava pomeni, takrat tako osebo šele v resnici lahko spoštuješ in jo imaš za svojo, ker so ti izkušnje, spoznanja in predvsem resnice oblikovale pravo sliko in povezavo med dvema, ki imata nekaj skupnega, ki se pa šele takrat lahko resnično ljubita, ker so odpadle vse prepreke zamer in neiskrenosti, ker je odnos in ni samo egovo premišljevanje in hrepenenje.

 

Do te stopnje je največkrat dolga in boleča pot, ker nikakor nismo pripravljeni v drugačni razplet, kot ga je naše hrepenenje in velikokrat skoraj obsedenost v nas zapisovalo. Razočaranja ob določenih spoznajih so tako močna, da nam prav ta bolečina da tisto energijo, da na koncu spoznamo namen te ljubezni. Takrat se šele lahko odkrito odpremo sami do sebe v pravi luči, takrat šele vidimo, kaj je naše in kaj ni, takrat lahko tudi sprejmemo ali ne tisto, kar je naše. V bistvu je ljubezen šele takrat prava, ko nas ta ne obremenjuje več, ko to jemljemo kot neko zelo globoko prijateljstvo, ko v nas ne prevladuje več misel, kako bo, če bo in, ko je to samo prijetni občutek nekoga, ki je v tebi in s tabo, ne glede ali je telesno prisoten ali ne, ko je v bistvu ta energetska povezanost taka, da je ta oseba v bistvu del tebe, kot roka, noga, ali karkoli drugega, ki te spremlja in je z tabo. Pri tem se pa ne obremenjuješ več okoli tega, ker je to resnično del tebe. Tako, kot na roko daš rokavico, čer je mraz, tako kot kožo namažeš z kremo, če je presuha, tako delaš tudi s to ljubeznijo, ker je to tvoje zadovoljstvo in istočasno zadovoljstvo obeh.

[Ksenia]

Moje razmišljanje o ljubezni

 

.... takrat šele osebo tudi vidiš v tisti pravi luči, tako kot je in kar je resnično. Takrat šele spoznaš, koliko je od gradov ostalo in kaj je v resnici še tisto, kar je ostalo od velike ljubezni. Takrat šele spoznaš tudi dušo osebe, ki si jo tako zeljo ljubil, takrat v resnici vidiš, kaj ti ta povezava pomeni, takrat tako osebo šele v resnici lahko spoštuješ in jo imaš za svojo, ker so ti izkušnje, spoznanja in predvsem resnice oblikovale pravo sliko in povezavo med dvema, ki imata nekaj skupnega, ki se pa šele takrat lahko resnično ljubita, ker so odpadle vse prepreke zamer in neiskrenosti, ker je odnos in ni samo egovo premišljevanje in hrepenenje.

Do te stopnje je največkrat dolga in boleča pot, ker nikakor nismo pripravljeni v drugačni razplet, kot ga je naše hrepenenje in velikokrat skoraj obsedenost v nas zapisovalo. Razočaranja ob določenih spoznajih so tako močna, da nam prav ta bolečina da tisto energijo, da na koncu spoznamo namen te ljubezni. Takrat se šele lahko odkrito odpremo sami do sebe v pravi luči, takrat šele vidimo, kaj je naše in kaj ni, takrat lahko tudi sprejmemo ali ne tisto, kar je naše. V bistvu je ljubezen šele takrat prava, ko nas ta ne obremenjuje več, ko to jemljemo kot neko zelo globoko prijateljstvo, ko v nas ne prevladuje več misel, kako bo, če bo in, ko je to samo prijetni občutek nekoga, ki je v tebi in s tabo, ne glede ali je telesno prisoten ali ne, ko je v bistvu ta energetska povezanost taka, da je ta oseba v bistvu del tebe, kot roka, noga, ali karkoli drugega, ki te spremlja in je z tabo. Pri tem se pa ne obremenjuješ več okoli tega, ker je to resnično del tebe. Tako, kot na roko daš rokavico, čer je mraz, tako kot kožo namažeš z kremo, če je presuha, tako delaš tudi s to ljubeznijo, ker je to tvoje zadovoljstvo in istočasno zadovoljstvo obeh.

tkole nekak v tej smeri tudi sama razmišljam... pa še to - ko sprejmeš nepopolnost nastane popolnost ane?

mah grem filozofirat naprej ob likalnik in likalno desko....

[tomazslo]

tkole nekak v tej smeri tudi sama razmišljam... pa še to - ko sprejmeš nepopolnost nastane popolnost ane?

mah grem filozofirat naprej ob likalnik in likalno desko....

 

ja važno je, da čim bolj sprejemaš nepopolnost, čeprav do popolnosti še vedno vodijo neke stopničke, preširok je spekter, da bi čis tko na "izi" naredu..je pa lepo, če si čim bližje.....

[Ksenia]

ja važno je, da čim bolj sprejemaš nepopolnost, čeprav do popolnosti še vedno vodijo neke stopničke, preširok je spekter, da bi čis tko na "izi" naredu..je pa lepo, če si čim bližje.....

mogoče bolj boleče kot lepo, ampak cenim pa to, kar sem spoznala, doživela... ja in verjetno sem bolj blizu kot se sama zavedam al pa sem čisto nekje zadaj... ni važno, važno je, kako občutim bitje - in tu ne mislim samo ljubavnih scen,... ker sprejemanje in ljubezen ni samo to... a se motim?

[tomazslo]

ker sprejemanje in ljubezen ni samo to... a se motim?

 

ne se ne motiš...to kar misliš je samo pika na i vsega lepega v pravi ljubezni......

[neny]

skušnjavi se upremo le tako, da ji podležemo

[Michelle]

Zanima me, kaj mislite, da bi moral narediti, ko ljubiš eno osebo, s katero si že dolgo skupaj, se dobro razumeta in želita ostati skupaj, vendar se ti zaljubiš v nekoga drugega. Ali naj potlačiš ta čustva (češ: bodo že minila) in greš naprej ali naj prekineš zvezo?

 

 

Če bi bilo res tako enostavno

A zaljubljenost je čustvo? Al je ljubezen?

Kaj???

Pa sej se zgodi...imaš s partnerjem kakšne probleme (nima časa, sta malce na bojni nogi, si prenapet/a), potem pa spoznaš enga frajerčka, ki te lepo gleda, ti kej lepega pove, se počutiš malce sveže...ga niti ne poznaš toliko, ker od začetka se tako ali tako predstavlja v najlepši luči...pa maš...kvazi zaljubljenost. Jaz se tega ne bi šla. Še posebi, če bi imela kanček prepričanja, da imava s partnerjem prihodnost, da sem sposobna ob njem uživat in tako dalje.

Eni pa pač tvegajo...

 

Poslušam stare ljudi, ki so bili bolj ali manj prisiljeni v zakon z nekom in potem slišiš, da se je tudi ljubezen kasneje zgodila med njima? Bullshit? Navezanost?

 

Če je tako, potem je res vseeno s kom si? Glavno, da se imaš kokr tolk rad, da se vidiš skupaj, da maš nekaj skupnih interesov in to je to? Okej, je neka kemija...dobro no.

 

Ne vem več.

 

Kar imam zdej jaz, mi je super fajn. Nikoli se nisem počutila bolje. Pridejo prepirči itd, ampak dobro...pa pridejo v moj lajf tudi simpatični sodelovci, lušni kolegi na faksu, pa kaj jim čem Ne da se mi več. Ja mogoče bi pa s tem doživela nekaj novega, kar še ne poznam in tako dalje (govorim nasplošno, ni nobenga določenga), ampak na koncu to ne šteje. To je bolj na začetku važn...

[Michelle]

Ja tudi to je, itak.

Ampak je treba razmislit...

Eni so pa bolj krhki in se hitro zacopajo...ampak to se od vedno i guess...

[ardent]

Če bi bilo res tako enostavno

A zaljubljenost je čustvo? Al je ljubezen?

Kaj???

Pa sej se zgodi...imaš s partnerjem kakšne probleme (nima časa, sta malce na bojni nogi, si prenapet/a), potem pa spoznaš enga frajerčka, ki te lepo gleda, ti kej lepega pove, se počutiš malce sveže...ga niti ne poznaš toliko, ker od začetka se tako ali tako predstavlja v najlepši luči...pa maš...kvazi zaljubljenost. Jaz se tega ne bi šla. Še posebi, če bi imela kanček prepričanja, da imava s partnerjem prihodnost, da sem sposobna ob njem uživat in tako dalje.

Eni pa pač tvegajo...

 

Poslušam stare ljudi, ki so bili bolj ali manj prisiljeni v zakon z nekom in potem slišiš, da se je tudi ljubezen kasneje zgodila med njima? Bullshit? Navezanost?

 

Če je tako, potem je res vseeno s kom si? Glavno, da se imaš kokr tolk rad, da se vidiš skupaj, da maš nekaj skupnih interesov in to je to? Okej, je neka kemija...dobro no.

 

Ne vem več.

 

Kar imam zdej jaz, mi je super fajn. Nikoli se nisem počutila bolje. Pridejo prepirči itd, ampak dobro...pa pridejo v moj lajf tudi simpatični sodelovci, lušni kolegi na faksu, pa kaj jim čem Ne da se mi več. Ja mogoče bi pa s tem doživela nekaj novega, kar še ne poznam in tako dalje (govorim nasplošno, ni nobenga določenga), ampak na koncu to ne šteje. To je bolj na začetku važn...

 

 

Dobro tole, dobro si povedala, Michelle

[Michelle]

Sej nisem nič povedala Samo naglas razmišljam...ker še sama ne vem.

[Michelle]

ljubiti pomeni biti zaljubljen? Aja?

[Michelle]

Seveda, da ga. Nisem ga pa ljubila na samem začetku. Bila sem "zacopana", spoznavala sem ga počasi in potem spotoma ugotavljala kakšen je, kakšna sva skupaj in potem je prišlo do prave ljubezni.

Zaljubljenost imam jaz bolj ali manj za tisto "iskrico", ljubezen pa za nekaj globjega.

Sicer je pa očitno odvisno od tega, kako si to posameznik definira.

[Michelle]

Sem se v lastno zanko zapletla.

Lej, ja sem, ampak vse skupaj je prišlo do točke, da je tako zelo globje. Bolj pristno, pravo. Ne vem, to moraš čutit.

[Ksenia]

in kaj sploh pomeni ljubiti nekoga? res ljubiti?

[klarus]

da ga maš tako rad, da mu postiš svobodo...da če ni srečen s tabo, da mu daš možnost, da je srečen z nekom drugim...

[Ksenia]

ja tud to, sam ne vem zakaj vedno ko pomislimo na to kaj pomeni nekoga ljubiti pomislimo na to, da bi mu dali svobodo... kaj pa pomeni nekoga ljubiti če je on srečen s teboj in ne rabi svobode?