Kaj storiti, če se zaljubiš v nekoga drugega

[kapica]

Vsak človek se zaveda samega sebe šele preko drugega človeka, in že s tem ko sem, sem v soodnosu z drugim, če pa je to moj partner, s katerim sva se dogovorila za skupno življenje, toliko bolj.

 

Po mojem se zrel človek sploh ne zaljubi, kajti zrel človek ne potrebuje potrditve drugega, da je, zato tudi ne projicira na drugega in ne išče pri drugem božanske občutke, sam sebi je dovolj.

pesha... vem da sem velik izbirisala... tole kr sm pa pustila, pa pise neki pol pa zanikanje tega... najprej da se zave sebe prek drugega, pol pa da, je sam sebi dovolj...

 

pol ze ni sam sebi dovolj, ce rabi za zavedanje sebe, druge????

 

mah verjetn narobe razumem....

[Pesha]

Kako pa je mozno, da nekdo prevara drugega?

Tako, da naredi nekaj, za kar sta se dogovorila, da ne bosta počela.

 

 

p.s. Koliko ljubimcev svoje žene ti je že uspelo objeti brez ljubosumnosti in posedovalnih občutkov?

 

(čisto tako, me zanima koliko svojih besed resnično živiš?)

[Pesha]

Kapica, človek se zave sebe preko drugega, da je pa srečen ne potrebuje črpati energije drugega.

[kapica]

se vseen nisi sam sebi dovolj, ce rabis za zavedanje sebe druge, ki te obdajajo, nisem nic kaj glede srece pri tem omenjala?

[Pesha]

ne išče pri drugem božanske občutke, sam sebi je dovolj.

Sem pa jaz. V tem smislu.

[kapica]

aja... pol pa ze, ce tk

[El Nino]

Torej, če oseba lahko svoje življenje s partnerjem označi kot srečno, če imata podoben pogled na svet, če ji v bistvu nič ne manjka, pa se je zaljubila v drugega, je to le trik ega, ki se dolgočasi v zvezi dveh normalnih ljudi, kjer ni drame, kjer ni adrenalina, kjer ni več občudovan....na žalost je ego zahodnjakov našopan z mitom o romantični ljubezni, kjer vsi v svojem partnerju iščemo večno ekstazo, večno ljubezen...bla bla ...partner pa je le človek, tako kot vsak na tem svetu. Ljubezen pa je le ime za globlje razumevanje in sprejemanje dveh ljudi, takšnih, kakršna sta. Do tega pa se ne pride hitro in brez trpljenja ega, ki se mora včasih tudi prilagoditi ali celo podrediti nasprotni energiji.

kolk je rekla contesa danes, v lifu se bom desetkrat zaljubil osmkrat sem se že..... torej še dvakrat pa bom razumel zgoraj napisano..... čeprav se mi povsem zdi da razumem to že zdaj.... hm ja, hudo je to kolk zanimiv je ta zahoden ego.... ampak potem če tko pogledam je v bistvu od ljubezni samo še prijateljstvo...

[kapica]

se je mozn v eno is isto osebo veckrat zaljubit? z razlicnimi pavzami? v razlicnih okoliscinah? jaoooo k ne znam skomplicirat vprasanja :o|o:

[Pesha]

ampak potem če tko pogledam je v bistvu od ljubezni samo še prijateljstvo...

Ne Nino, ljubezen je TUDI prijateljstvo , zraven pa še vse ostalo....

[El Nino]

se je mozn v eno is isto osebo veckrat zaljubit? z razlicnimi pavzami? v razlicnih okoliscinah? jaoooo k ne znam skomplicirat vprasanja  :o|o: 

I did it before ... sam hehja to je tud neke vrste tipično zame... bom moral to novo budistično smer ubrat...

[Pesha]

se je mozn v eno is isto osebo veckrat zaljubit? z razlicnimi pavzami? v razlicnih okoliscinah? jaoooo k ne znam skomplicirat vprasanja  :o|o: 

jaz sem se....samo zdaj pa res nisem več

[tashyka]

se je mozn v eno is isto osebo veckrat zaljubit? z razlicnimi pavzami? v razlicnih okoliscinah? jaoooo k ne znam skomplicirat vprasanja   :o|o:  

ja čist možn men se je to vsaj ene 10-krat zgodil...pri meni zaljubljenost traja zeeeeeeeelooooooooooo malo časa zato se mi pa to non stop dogaja...

[El Nino]

se je mozn v eno is isto osebo veckrat zaljubit? z razlicnimi pavzami? v razlicnih okoliscinah? jaoooo k ne znam skomplicirat vprasanja   :o|o:  

ja čist možn men se je to vsaj ene 10-krat zgodil...pri meni zaljubljenost traja zeeeeeeeelooooooooooo malo časa zato se mi pa to non stop dogaja...

[chebula]

Pesha, to si zelo lepo napisala. A je prišlo iz tvoje glave, ali si kje prebrala? Saj vseeno, povsem se strinjam s tabo. Če ne bi čutila te odgovornosti, o kateri govoriš, bi poslušala nasvete mnogih, da naj poslušam svoja čustva. Vendar sem mnenja, da ne smeš poslušati samo čustva. Seveda so tudi čustva pomembna, ampak poleg je še veliko drugih stvari, ki jih je treba upoštevati. Ker se je pri meni zgodilo, da sem se zaljubila, očitno po tvojem mnenju še nisem zares zrela. Verjetno res, ampak po mojem mnenju je potrebno veliko časa in veliko izkušenj (tudi in predvsem tistih grenkih), da človek dozori in verjetno malo ljudi sploh zares dozori. Mislim pa, da sem glede na to, da se ne dam kar tako tej zaljubljenosti, morda na pravi poti dozorevanja. In če imš prav, potem se res moram potruditi, da premagam ego, kajti moj odnos s partnerjem je zares srečen in to ni nekaj, kar bi se kar tako lahko zavrglo. Uspela sva (seveda z veliko turda) priti do take stopnje odnosa, do kakršne mislim da malo ljudi sploh pride, pa ne govorim tega zato, da bi se hvalila. In prav zaradi tega nisem razumela, kako je lahko prišlo do te moje zaljubljenosti v drugega. Zdaj si mi odprla nov pogled na vse skupaj in morda začenjam razumeti ali vsaj sprejeti, kar se dogaja. Romantična ljubezen pa je res mit in je žalostno, da ljudje verjamejo, da je resnična, potem so pa nesrečni, ker je ne doživijo. Da se pa v pravo ljubezen umetno, načrtno vnesti romantiko - za okras, za zabavo, za pestrost. In to je prijetno. Ljubezen je pa vsekakor nekaj veliko globljega kot romantika.

[majica]

se je mozn v eno is isto osebo veckrat zaljubit? z razlicnimi pavzami? v razlicnih okoliscinah? jaoooo k ne znam skomplicirat vprasanja   :o|o:  

ja čist možn men se je to vsaj ene 10-krat zgodil...pri meni zaljubljenost traja zeeeeeeeelooooooooooo malo časa zato se mi pa to non stop dogaja...

mrskej...

[Pujsita]

Vsak človek se zaveda samega sebe šele preko drugega človeka, in že s tem ko sem, sem v soodnosu z drugim, če pa je to moj partner, s katerim sva se dogovorila za skupno življenje, toliko bolj. 

 

Tu govorimo kaj storiti, če se človek, ki je že v partnerski zvezi, zaljubi v drugega. kaj je sploh zaljubljenost?

 

Po mojem se zrel človek sploh ne zaljubi, kajti zrel človek ne potrebuje potrditve drugega, da je, zato tudi ne projicira na drugega in ne išče pri drugem božanske občutke, sam sebi je dovolj. Zaljubljenost je tako le neka začetna faza v človekovem psihičnem razvoju, je prvi stik v iskanju življenjskega partnerja. zaljubljenost je čista halucinacija, projekcija našega ega na drugega, ki nam omogoča božanske občutke, ko sebe doživljamo v nam neznani sferi in na partnerja gledamo kot na nadčloveško bitje, ki je popolno. V fazi zaljubljenosti živimo v drugačnem stanju zavesti, ki ga v vzhodnih družbah dosežejo tudi preko meditacije ali drugih tehnik. Nikoli pa to stanje ne traja, tudi v partnerstvu ne. Takrat nastopi ključni trenutek človekovega psihičnega razvoja, ko se mu na nek način sesuje njegov popolni svet, raj, v katerem je do sedaj živel s svojim partnerjem, ki, glej ga zlomka, ni več tako fuuuul v redu, kot na začetku. Tu se velika večina ljudi, razočaranih, umakne pred naslednjo stopnjo, ki pa zahteva delo na sebi, delo v partnerstvu, ki vključuje tudi kompromise, le tem pa se ego noče podrediti!!!! In ravno ego je tisti, ki hoče biti spet zaljubljen. občudovan, oboževan....toda zaljubljen človek ne bo prišel do ljubezni, ki je veliko bolj vseobsegajoča. Zaljubljenost mora ugasniti, da človek lahko naredi korak naprej, da stopi v bolj poglobljen odnos, ki zajema tudi zavedanje, da partner ni na svetu zato, da nas osreči. Te odgovornosti mu enostavno ne smemo naprtiti. Kvečjemu lahko obrnemo film, jaz sama imam odgovornost do partnerja, da spoštujem najine dogovore.

 

Zato pravim, da v zvezi, ki jo oseba označi kot srečno (npr. chebula je rekla, da prvega ljubi) nikakor ne gre popustiti egu pred odgovornostjo, ki jo imamo do partnerja, s katerim smo sklenili dogovor o skupnem življenju, sploh pa če imamo z njim tudi otroke.

 

Kaj pa v zvezi, ki ni uspešna? Vsak človek si sam izbere svojega partnerja, in sicer po notranjem vzorcu, ki je lahko tudi hudo nevrotičen, kar pomeni da vzpostavita zvezo, ki obema ppvzroča psihične lahko pa tudi fizične bolečine. Dokler eden od njiju ni sposoben ozavestiti svoje osebnosti, sebe kot človeka s celo paleto lastnosti, prevzeti odgovornost za svojo izbiro, in spremeniti svoje odvisnosti, bosta vztrajala v zvezi. Ko bo eden od partnerjev spremenil vzorec, ga bo mogoče tudi drugi, in vzpostavljen bo drugačen odnos, drugače pa bo drugi našel moč in odšel, sam od sebe, za to ne bo potreboval zaljubljenosti.

 

Torej, če oseba lahko svoje življenje s partnerjem označi kot srečno, če imata podoben pogled na svet, če ji v bistvu nič ne manjka, pa se je zaljubila v drugega, je to le trik ega, ki se dolgočasi v zvezi dveh normalnih ljudi, kjer ni drame, kjer ni adrenalina, kjer ni več občudovan....na žalost je ego zahodnjakov našopan z mitom o romantični ljubezni, kjer vsi v svojem partnerju iščemo večno ekstazo, večno ljubezen...bla bla ...partner pa je le človek, tako kot vsak na tem svetu. Ljubezen pa je le ime za globlje razumevanje in sprejemanje dveh ljudi, takšnih, kakršna sta. Do tega pa se ne pride hitro in brez trpljenja ega, ki se mora včasih tudi prilagoditi ali celo podrediti nasprotni energiji.

Pesha, krasen post, veliko zadev se strinjam s teboj, nekje pa imam jaz majčkeno drugačne poglede.

 

Da se zavedamo in spoznavamo bolj temeljito šele v partnerski zvezi, si mislim tuid jaz, kajti partner je ponavadi zavit v tako embalažo, da je za nas privlačna, da se vanj zaljubimo in je takšno bitje, ki v nas odpira rane iz otroštva. Imamo možnost popravnega izpita za nazaj. Dostikrat ima lastnosti, ki so jih imeli naši starši in ki so nas na nek način označile in prek te zaljubljenosti ali ljubezni, odpremo staro rano, jo zacelimo in ob njej dzhovno zrastemo, jo prerastemo. V fazi, ko se odpirajo te stare zadeve, se veliko ljudi prestraši in si misli, da to ni pravi partner, da so se zmotili. Lahko ap ima lastnosti, ki jih mi nimamo in so nam zato simpatične.

 

Glede zaljubljenosti v zrelih letih sem pa mnenja, da se tudi zaljubljamo, kajti če naj bi bili sami sebi dovolj, bi nam bilo vseeno, če ne bi imeli partnerjev. Zagotovo pa vsi ki so na določeni stopnji duhovne razvitosti ne bi imeli partnerjev, ker jih potemtakem ne bi potrebovali. Torej bi moralo tudi kar nekaj forumovcev biti samskih. Jaz sem bolj mnenja,da privlačnost, zaljubljenost in ljubezen doživljamo vsi. In da je to eden od dosežkov, če si sposoben živeti v krasni in izpopolnjujoči zvezi z nekom, koliko si zrel. Če si zrel, znaš vzdrževati ljubezen, iskrice, naklonjenost v zvezi ne glede na partnerja - v smislu, da si ne postavljaš za pogoj partnerjevega odnosa, pa da ti nečesa ne moreš, ker on ni tak in tak...

 

Moj zakon tudi ni idealen, samo jaz ga takšnega vidim, to je človek, s katerim se želim postarati, za katerega lahko premikam gore, ki me privlači, do njega po 7 letih čutim isto - vesela sem vsakega snidenja, žal mi je za vsak dan, ki ga ne moreva preživeti skupaj. Pa ne več v smislu odvisnosti, ampak znam uživati v vseh teh majhnih lepih trenutkih, poleg tega pa sem prišla do svoje identitete, neodvisnosti, svojih hobbyjev.

 

Če si odgovoren do sebe, potem si avtomatsko tudi odgovoren do partnerja. Z odgovornostjo do partnerja mislim jaz tudi, da si iskren in poveš, če ne čutiš več isto do njega. Ni pošteno, da mu ne poveš takih zadev. Jaz sama si mislim,da če poveš, da si želiš deliti življenje, je pošteno,d apoveš tudi, če se v tebi kaj drugega dogaja. Ne zdi se mi odgovorno, da ne čutiš več do njega ljubezni, ali ne veš, kaj sploh čutiš, mu slikaš srečno zvezo, medtem pa se odločaš kaj in kako. A ni to egoistično? Jaz mislim,d a ima tudi on pravico te zadeve vedeti in tudi on pravico odločati se. Naj bo on sveto prepričan v ljubezen z naše strani, mi se bomo pa med tem odločali?

 

Neuspešna je bila tudi ta ista moja zveza, ko sem tudi jaz še čisto drugače razmišljala, ko sem vse zadeve jemala precej osebno, ko sem bila občutljiva in užaljena in sem se zapirala v oklepek, vsakič ko me je kaj prizadelo. Spremenilo se je zelo z mojim zorenjem, ko sem se naučila brezpogojne ljubezni (razen Tjazyjevega pravila - da dopuščaš partnerju druge spolne stike, če si jih želi ; tule še nisem), ko sem sebe sprejela takšno kot sem, ko sem se začela ceniti in imeti rada, hkrati pa moža sprejela kot edinstveno, posebno bitje. Z vsemi njegovimi lastnostmi, spet se mi njegove posebnosti zdijo simpatične, kot v fazi zaljubljenosti, dopuščam mu njegov lasten način življenja in razmišljanja. Prej sem ga želela non stop spreminjati, zdaj sem tudi v prakso prenesla dejstvo, da ima vsak svojo pot, da ni nobena napačna, da ima vsak svojo odgovornost in pravico do življenja.

 

Našla sem notranji mir, srečo v zvezi s partnerjem in to je zame to. Prav v odnosu z njim sem dosti stvari o sebi spoznala in pokorigirala, tako da je kup bremen, ki sem jih od nekdaj vlačila s seboj, padel z mene.

[Pesha]

odnos s partnerjem je zares srečen in to ni nekaj, kar bi se kar tako lahko zavrglo. Uspela sva (seveda z veliko turda) priti do take stopnje odnosa, do kakršne mislim da malo ljudi sploh pride

 

zaradi tega nisem razumela, kako je lahko prišlo do te moje zaljubljenosti v drugega.

Chebula, sem vse to doživela na lastni koži! Ko sem se samospraševala zakaj, kaj mi manjka...sem ugotovila, da sem pri drugem iskala potrditve, pohvale, ki je pri prvem kao nisem dobila. Torej se je šlo vse zaradi mene same, partnerja sta tu šele drugotnega pomena.

 

Ozavestila nekaj predstav o sami sebi, o partnerstvu, in zdaj je zveza v bistvu še bolj trdna.

[Pesha]

Če si zrel, znaš vzdrževati ljubezen, iskrice, naklonjenost v zvezi ne glede na  partnerja - v smislu, da si ne postavljaš za pogoj partnerjevega odnosa, pa da ti nečesa ne moreš, ker on ni tak in tak...

JanjaK, to sem imela v mislih

 

itak se pa vedno strinjam s tvojimi posti, imave kar podoben pogled

[Pujsita]

Tudi tvoje misli opisujejo moje , imam občutek, da si določene podobne stvari dajala skozi - sva izgleda v podobno šolo vpisani .

[Tjazy]

Če si zrel, znaš vzdrževati ljubezen, iskrice, naklonjenost v zvezi ne glede na  partnerja - v smislu, da si ne postavljaš za pogoj partnerjevega odnosa, pa da ti nečesa ne moreš, ker on ni tak in tak...

JanjaK, to sem imela v mislih

 

itak se pa vedno strinjam s tvojimi posti, imave kar podoben pogled

 

POGLED.. v resnici ne obstaja. Pogled je v bistvu pogojenost.. (100%-na halucinacija) ce imata dva eneke pogojenosti, se strinajta.. ce imata dva drugacne pogojenosti, se ne strinjata.. ampak oboje je popolnoma isto. Je le pogojenost. Imas premico.. ne eni strani je strinjanje.. na drugi je nestrinjanje.. in nekaj od tega pac izberes.. glede na svojo pogojenost. In karkoli izberes.. v obeh primerih si nor. Ker samo vprasanje casa je, kdaj bo prislo nestrinjanje.. ker prislo bo zagotovo. Eno brez drugega ne obstaja. To je kot bog in hudic. kot vdih in izdih, kot zivljenje in smrt.

Ljubezen ne more obstajati ,ce ni sovrastva. Nemogoce je.. in obratno. Kako imas lahko ljubezen, kadar nimas sovrastva? Ni sans, da se zavedas ljubezni, ce se najprej ne zavedas sovrastva.

Pogojenosti ne sme biti.. in ce je ni.. se ljubezni itak ne mores zavedati.. ker ni pogojenosti sovrastva. Bolj kot si zmozen se zavedati ljubezni, bolj mocno sovrazis... ker to je spet ista premica. Bolj ko gres na levo.. bolj se krepi desna stran.. zakon ravnoveslja pac.

 

In mi vsi na vseh forumih se ukvarjamo samo s tem.. pomikamo se od ene strani premice na drugo.. v najrazlicnejsih kombinacijah.. in vcasih si dva izbereta isto kombinacijo in se strinjata.. ampak tudi to strinjanje je le nepomemben premik po premici..

 

Ko ni pogojenosti.. ni premic.. ni izbire.. potem preprosto ni vec tega sranja, ki se ga zdaj gremo. Potem ima vsak v sebi le ljubezen.. ampak tega nihce nikoli ne bo mogel definirati, ker ima samo ENO.. Ce ni dvojega.. potem ni trenja. Ko je DVOJE.. kar zdaj pri vseh nas je.. je mozno trenje... in mozno je zavedanje tega.,. in vse skupaj je strahotno idiotsko. Tudi ljubezen je v tem primeru kot lanski sneg.. ker v resnici je premica.. ni stanje. Ko je stanje cloveka.. je itak ni vec..

[Pujsita]

Tjazy, spet en tvojih postov , čisto drugačna perspektiva, sem se ob branju Tečaja čudežev spomnila nate, kot da bi prebirala same tvoje poste .

[Tjazy]

Ja.. tudi meni se zdi zelo nesmiseln stavek.. "Ce je v vezi vse cool, se ne zaljubis v drugega!"

Bolje bi bilo.. "Ce SI.. potem SI.. kar je spet nesmisel.. ker itak SI.

 

 

V nobeni zvezi ni vedn use ql! Ampak, to se ni treba tko resevat, da se zaljubis v drugega?

se strinjam pohvale vsem za blokiranje... aja kaj pa ce se ne zaves, da neki blokiras? da sploh ne ves kaj delas, da se podzavestno upiras in si ne priznas?

 

Ne ni treba nic resevati tako da se zaljubis v drugega. Zaljubiti se.. je v bistvu velika egocentricnost.. ravno tako je vecina partnerstev velika egocentricnost, in ker se klin s klinom izbija.. ti zivljenje velikokrat da to metodo, da se zgodi premik. Tistemu ki je vsec ta metoda za ucenje.. ima to metodo.. Itak je le halucinacija, kot vse druge metode.

 

Ce se ne zaves, da blokiras? Jah nic hudga.. sej caas je itak na pretek, ker je le halucinacija.. nekoc se zaves.. to je zagotovo. Samo vedno tezje je.. Zato je tako pomembno da otroke ne filamo s pogojenosmi.. ker ce malo pogledas vse te poste, ki pisejo o ljubezni.. je skoraj povsod jasno napisano, da ljubezen brez pogoja ne obstaja. Ce pa obstaja en samcat pogoj, potem ljubezen ne more obstajati. Se enkrat bravo clovestvu.. pri kovanju popolnih nesmislov.

Zdej pa se znajdi.

 

Vsi bi se neki dogovorili.. v vezi.. Kaj se imas kle za dogovarjat, kadar je ljubezen resnicna? Kaj bos rekel tistemu, ki ga ljubis?? Nimam nobene ideje. Kaksen dogovor je mozen, sprsujem avtorja tega stavka, ki ta trenutek ne vem kdo je.. ?!? Predvsem pa.. cemu ta dogovor? Kaksen je namen dogovora? Kaj te je prijelo clovek, da v ljubezen tlacis dogovor? Zakaj ne preneses ljubezni?

[Freya]

.. je skoraj povsod jasno napisano, da ljubezen brez pogoja ne obstaja. Ce pa obstaja en samcat pogoj, potem ljubezen ne more obstajati. Se enkrat bravo clovestvu.. pri kovanju popolnih nesmislov.

 

Vsi bi se neki dogovorili.. v vezi.. Kaj se imas kle za dogovarjat, kadar je ljubezen resnicna?

 

Zakaj ne preneses ljubezni?

 

Tjazy, faca si!

[Tjazy]

Kako pa je mozno, da nekdo prevara drugega?

Tako, da naredi nekaj, za kar sta se dogovorila, da ne bosta počela.

 

 

p.s. Koliko ljubimcev svoje žene ti je že uspelo objeti brez ljubosumnosti in posedovalnih občutkov?

 

(čisto tako, me zanima koliko svojih besed resnično živiš?)

 

Nekoc bom nasel vzrok, zakaj ljudje tako radi sprasujemo avtorja, kako pa on to kar je napisal uspe udejaniti?! Hmm!? Mogoce ga bom zdaj..

 

Ziher je to, da se s tistim ki je neki napisal v bistvu ne strinajs cist.. (sta drugace pogojena) in potem ga poiskusas potolci s tem, da ga sprasujes o njegovem zivljenju. Ker zdaj cloveka postavis pred dejstvo.. v bistvu me hoces nacrtno ocrniti.

To so taksna retoricna vprasanja, ki sogovornika v obeh primerih potolces.. Ce recem recimo hipoteticno, da sem objel veliko zeninih ljubimcev.. pol sem ocrnjen z ene plati.. ce recem nobenega.. potem temu sledi, odgovor.. "TOREJ MOLCI"

Postavila si me v berzizhodno situacijo.. in to mi naredi clovek, ki je v bozanskem smislu sam sebi dovolj. Hmm!?

Ampak zakaj? A nisi sama sebi dovolj? Evo kontra retoricno vprasanje..

 

Drugace pa kot je nekoc free povedal. Ce bi druzba bila zrela.. bi lahko postnil svojo nude fotko.. zdaj ni cas za to. Enak odgovor ti lahko jaz dam..

 

Ampak ziher si v resnici s taksnimi malenkostmi ne bi belil glave.. Ce bi zena imela zeljo po ljubimcu.. ali ce bi se zaljubila.. in ce bi tudi seksala je zame itak boljs, da z njo seksa kot moj prijatelj.. ne kot moj sovraznik. Sej koncno seksualno deliva isto osebo. Kako je mozno, da bi bil jezen na nekoga, ki ljubi isto osebo kot jaz? Kvecjemu mu lahko pripisem lastnosti dobrega ukusa.. se pravi enakega okusa..

 

ehh.. brez veze.. / itak bo vecina razumela v cist drugo smer..

[Tjazy]

Tjazy, spet en tvojih postov    , čisto drugačna perspektiva, sem se ob branju Tečaja čudežev spomnila nate, kot da bi prebirala same tvoje poste    .

A si pujska zamenjala? Ti je ta bolj vsec? Prejsnji ti ni vec vsec? Ali ti je se?