Zdravljenje brez dovoljenja - da ali ne?

[tomazslo]

Čakamo    

 

Sem pustila tole, da se malo tensta po meni in mi filing pravi, da je v tistih naših 'felerjih' še precej več, kot navedeno. Se pa vprašam, če je sploh kak point, da se trudimo 'vse to vedet', saj smo očitno (ali stvarstvo ali kako pač razumete to) za to dobro poskrbeli, še preden je naš veleum prevzel akcijo in si domišlja, da bo vse štekal. Recimo, da je en pokazatelj našega vtiska (ki se skriva v DNA, ki pa je še ne znamo 'prečitat', vsaj tega duhovnega dela DNA ne) tudi astrološki zapis trenutka rojstva (vprašanje je seveda, če astrologija to že zna prebrati tako, kot je tam vtisnjeno) in karmični dolg je po mojem tudi del tega, v kar nas naši 'felerji' spotoma peljejo.

skratka - vse skupaj je izvedeno tako popolno, da lahko fletno še dolgo tumbamo o tem ... bolj, ko smo prisotni v tem, kako živimo, bolj se naravnavamo na filinge, to pa je bližje sebi in odgovorom na 'večna' vprašanja...

 

Mateja mimo nekaterih resnic se ne da. Naš dolg karmi je zapisan in samo tako bo, kot je v tem zapisu (zapis smo dobili v času rojstva). S tem poslanstvom na svojih primerih razčiščevanja svojega Jaza pripomoremo, damo kapljico v morje informacij v univerzalnem nezavednem, s tem ga bogatimo in dopolnjujemo. Kako gremo k svojemu cilju je odvisno samo od nas, našega oblikovanja teh resnic, "felerji" nas ščitijo, ali pa samo usmerjajo. Pri tem lahko v dimenziji časa to razvlečemo in ovinkarimo, ali pa hodimo po bolj ravni poti proti cilju. Samo tu imamo moč manipulacije, vse ostalo bo prav tako, kot je v zapisu. Tako nekako, kot, da je naše poslanstvo del vesoljnega programa, mi pa lahko sodelujemo samo pri oblikovanju podprogramov. Seveda pa lahko pri tem sodelovanju ogromno naredimo tudi zase in za svojo dušo, vendar cilja to ne bo spremenilo, samo pot do tja bo drugačna.

[Guest sstane]

Tomaž, sedaj pa predpostavi, da se v ničemer ne motim, kar sem napisal v knjigi, torej je v moji rojstni karmi pisalo, da bom čez petdeset zbolel in napisal tako knjigo

V to, da se stvar zgodi, ko se mora zgoditi, tudi mene opazovanje zgodovinskih dogodkov prepričuje, če pa bi bilo res to na individualni ravni zapisano, potem tudi zločin ni več zločin, niti odkritje ni več odkritje, niti bolezen ni več bolezen

[tomazslo]

Tomaž, sedaj pa predpostavi, da se v ničemer ne motim, kar sem napisal v knjigi, torej je v moji rojstni karmi pisalo, da bom čez petdeset zbolel in napisal tako knjigo  

Sstane, ni pisalo kdaj, niti ni rečeno, da to tako bo v tem času, pač cilj je določen, določeno je tvoje poslanstvo. Meni je v astrološki karti zapisano razčiščevanje partnerske zveze, ko analiziram za nazaj, se je prav vse moje življenje sukalo okoli tega, pri iskanju svojega Jaza sem našel cel kup "čudežev" ali po noskovo "felerjev", ki so mi prav ves čas usmerjali ali ščitili, da pot ni bila enostavna, ker to nisem še do danes razčistil. Ali bom ne vem, ker te informacije nimam, prav sigurno sem pa na svoji poti tudi dodal kako kapljico v morje znanosti, kakor tudi ti z svojo soljo, tako te je univerzalni um vodil, da si tako tudi delal.

[Guest sstane]

Pa ravno s tem se ne morem sprijazniti, da je vsakomur določeno neko določeno poslanstvo. Potem imajo zločinci pač tudi le svoje poslanstvo in odpade vsa morala z vsemi religijami vred in je vsak posameznik pač determiniran robot.

Je pa res, da je na področju nedokazljivega vse možno in, če se ti zdi taka možnost verjetna, je lahko zate tudi resnična.

[tomazslo]

Pa ravno s tem se ne morem sprijazniti, da je vsakomur določeno neko določeno poslanstvo. Potem imajo zločinci pač tudi le svoje poslanstvo in odpade vsa morala z vsemi religijami vred in je vsak posameznik pač determiniran robot.

Je pa res, da je na področju nedokazljivega vse možno in, če se ti zdi taka možnost verjetna, je lahko zate tudi resnična.

to bi lahko v nedogled, bi bila pa sigurno tema za ob kaki kavici....moje videnje je, da tudi zločinci morajo nekaj doprinesti, to je njihov način poti do njihove resnice. Da poti v naprej ne vemo je smisel življenja, če bi jo, bi se nam ne splačalo več živeti. Lahko pa na primerih potrdim, toliko naključij "čudežev" ne more biti, pa prav v pravem času in na pravem mestu, nenazadnje je tvoje znanje o soleh tudi čudež...

[Guest sstane]

Nakjučij brez dejstev ni, to vem tudi sam, ker če bi v določenem momentu ne mogel prijeti kozarca oliv v 7% slanici, drugič pa ne imel na mizi odprte doze sintetičnega C vitamina, bi trenutek minil in bi ne nastalo morda nič. Toda, največ odkritij nastaja ravno na tak način, za posameznika slučajno in največkrat so v paru ali jih je pa celo več v istem časovnem obdobju. Zato pa pravim, ko je kritična masa problemov dosežena, se to, kar se ima zgoditi, tudi zgodi. Torej, če opazuješ zgodovino človeka v kolektivnem smislu, kot vrsto, je ta do sedaj res bila determinirana za preživetje. Ali pa ima človek izven sebe še kakšno nalogo, za katero mora preživeti pred vsemi ostalimi bitji, si pa težko predstavljam.

Razen morda to, da bo na koncu prignal svoj um do točke, ko bo sposoben razstrelil planet in prispevati svoj delček k gibanju vesolja.

Toda, ali ima smisel kaj takega verjeti, četudi bi bilo lahko res?

Nima, ker to te spravi le v slabo voljo, življenje pa je prelepo in prekratko, da bi si človek glavo razbijal s tem, v kaj je morda determiniran.

[tomazslo]

Toda, ali ima smisel kaj takega verjeti, četudi bi bilo lahko res?

Nima, ker to te spravi le v slabo voljo, življenje pa je prelepo in prekratko, da bi si človek glavo razbijal s tem, v kaj je morda determiniran.

Ja saj to je tisto, kar jr nosko enkrat nakazal. Samo določene travme in bolečine te pripeljejo do neke preobrazbe, tisti, ki smo do tega prišli, nam je lepše zaradi spoznanja nekih resnic, naprimer meni je resnica poštenja odkritosti veliko dala, sedaj znam to tudi koristiti za svojo dušo, vse ostalo kar se dogaja okoli tega je pa več ali manj breme in dolžnost.

 

Resnično veliko bolj lakotno živijo tisti, ki se s tem ne obremenjujejo in iz dimenzije realnega časa pač samo koristijo to, kaj jim je v danem času na razpolago. Sam sem na žalost tam, kjer hočem za vsak "zakaj" imeti tudi "zato". A kaj ko se na nekem nivoju ustavi, ko ne najdem več "zato", takrat ni več "zakaj".

[Guest sstane]

Tomaž, se mi zdi, da sta v človekovih možganih dva osnovna programa, pesimistični in optimistični. Če je baterija bolj švoh, je odprt le pesimističen program, če pa je polna akumulirane energije, optimistični preglasi pesimističnega.

Kak računalničar bi to lažje razložil, toda moja izkušnja je že taka. Ko sem bil najbolj na psu, so se mi v glavi motale same črne slike, danes se pa lahko tudi poigravam z njimi, ne da bi me pri tem zmrazilo.

Kako akumulator napolniš, me je pa že skoraj sram povedati, bi se vsi smejali

[tomazslo]

Do neke mere se strinjam z tabo. Samo na osnovni program naše baterije ne vplivajo, vplivajo lahko na kreiranje podprograma, ki ga lahko delček dopolnjujemo tudi preko naših možganov, to je v bistvu tudi smisel našega poslanstva, čim več dodatnih variant različnih resnic v morje univerzalnega uma, le to lahko nekdo, ki mu nastanejo podobni pogoji koristi in nadgrajuje.

Tu pesimizem ali optimizem ne igra vloge, to je samo nosorogov "feler", da se do čim bolj idealne informacije pride.

[Guest sstane]

Kaj praviš

Če je napajalnik tvojega računalnika prešfoh, pač ne boš mogel terati več programov hkrati, ampak le enega morda, lahko pa da še tega ne in se ti postavi mašina v stend by

Temu se po človeško reče tudi spanje

[majica]

Kako akumulator napolniš, me je pa že skoraj sram povedati, bi se vsi smejali      

Mene zanima... nič smejanja...

[Guest sstane]

Majica, to je pa zelo individualno, saj veš, da smo si ljudje različni, kot jajce jajcu

[nosorog]

Pa ravno s tem se ne morem sprijazniti, da je vsakomur določeno neko določeno poslanstvo. Potem imajo zločinci pač tudi le svoje poslanstvo in odpade vsa morala z vsemi religijami vred in je vsak posameznik pač determiniran robot.

Je pa res, da je na področju nedokazljivega vse možno in, če se ti zdi taka možnost verjetna, je lahko zate tudi resnična.

"Kakor zgoraj tako spodaj." Ker to drži, lahko človeštvo in vlogo posameznika v njem primerjamo s človekom in vlogo celic v njem. Nobena celica načeloma ni vnaprej "mišljena" kot destruktivna; nekatere so zaradi različnih vzrokov (npr. dednih) šibkejše in od različnih okoliščin (npr. bolj ali manj zdravega življenja človeka) je odvisno, ali bodo opravljale svojo primarno funkcijo ali pa se "spridile" oziroma obolele.

Zločinca lahko primerjamo s takšno "v startu oslabelo" celico. Dvomim, da je njegova "zločinska pot" vnaprej eksaktno določena. Ali se v zločinca razvije ali ne, je odvisno od ogromno okoliščin. Vnaprej ne more biti vse določeno - to ne bi imelo smisla. O tem, kako vse skupaj funkcionira imam podobno mnenje, kot Tomaž.

Ko pa smo nekje prej razpravljali o tem, ali vidimo vnaprej ali ne - v skladu s prvim stavkom, ki sem ga v tem postu napisal, lahko trdimo, da se stvari na vseh nivojih dogajajo po istih načelih. Vse obstaja v obliki možnosti, vsaka odločitev pa potegne za sabo cel niz "drugačnih" posledic. Seveda pa v istih situacijah niso iste odločitve za vse ljudi optimalne. Vedno obstajajo poti, po katerih se lahko bolj izraziš (kot celica opravljaš svojo funkcijo optimalno) ali manj. Lahko pogledamo povsem preprost primer - za glasbo si ali pa nisi nadarjen. Vprašanje je le, v kakšni meri se svojih talentov (ali drugih sposobnosti) zaveš - včasih slepo rinemo nekam, kjer nam ni mesto in si tega ne priznamo. Večkrat pa sem že omenil, da se takrat, ko se odločimo za pravo stvar, sproži cel niz srečnih naključij (tudi celoti, katere del smo, "paše", da smo našli optimalno pot, zato preko različnih mehanizmov "sodeluje").

[Guest sstane]

Pa mi razloži, kako je z determiniranostjo in malopridnostjo tvojih celic, če te nekdo cel čas zastruplja, ne da bi ti to vedel

[nosorog]

To je seveda ena od okoliščin, ki pripomore k temu, da imamo slabši (nezavedni) stik s celoto, da težje prepoznamo svojo vlogo v njej in imamo več šans, da kaj zajebemo. Torej - to je le en od faktorjev, da ne boš zdaj rekel, da sem končno priznal, da se vse zrihta, če uporabljaš nbpr. zdravo sol namesto kakšne, ki je manj zdrava.

Ko smo že pri soli - po mojem jo zaužijemo v povprečju ful preveč. V enem obdobju precej dolgo nisem hrani dodajal prav nobene soli pa je bilo čist o.k. Če se sicer prehranjujemo dovolj pestro, jo je treba dodati res minimalno. Sicer pa so potrebe verjetno zelo subjektivne.

[Guest sstane]

Nič se vse ne zrihta, vzpostavi se pa normalno stanje v katerem bi pa tvoje trditve lahko resnično držale. Če pa je vse v defektu, ti teh drugih vplivov sploh opaziti ne moreš.

[nosorog]

Pustva sol na gmah, da nau Marsa popizdla. Grem . Nočko.

[Guest sstane]

Ne govori, jaz nisem

[tomazslo]

Pa mi razloži, kako je z determiniranostjo in malopridnostjo tvojih celic, če te nekdo cel čas zastruplja, ne da bi ti to vedel

Nihče te ne more zastrupljati, če ti v to ne pristaneš (zavedno ali nezavedno), samo univerzalna informacija te lahko na kaj opozori, v času si ti svojega Jaza vladar, seveda če se tega zavedaš, ne glede na karmični dolg v smislu spoznanj novih resnic, ti pelješ pot k temu. V dimenziji časa imaš to možnost, če karmična naloga ni dokončana jo bo že nekdo za tabo, štartal bo v točki kjer si jo ti nehal.

 

Kakor hitro je informacija obdelana in shranjena v multipleksu nevronskih mrež, se le ta tudi odda v univerzum, tam čaka na pogoj, kjer jo lahko tudi nekdo ponovno sprejme in nadaljuje delo. To je tudi vse o poslanstvu našega biti na tem svetu. Koliko pa pri tem potegneš zase in za tvojo dušo je pa predvsem odvisno od tebe in tvojih spodsobnosti te informacije obdelovati.

 

Preje sem pisal o "čudežih", nakljiučjih. Teh ni so samo iformacije, ki jih pod določenimi pogoji dobimo iz univerzalnega uma. Sicer jih večina od nas ne vidi, ker nismo pozorni na to, vendar, ko enkrat pričneš tudi to razmišljati, vidiš, da se ti prav vsak dan dogajajo, od kot ti to znanje, ti občutki, ki jih nikoli preje nisi znal.

[Aira]

Lahko pogledamo povsem preprost primer - za glasbo si ali pa nisi nadarjen. Vprašanje je le, v kakšni meri se svojih talentov (ali drugih sposobnosti) zaveš - včasih slepo rinemo nekam, kjer nam ni mesto in si tega ne priznamo.

Madonna tudi nima talenta za petje. @

[Aira]

Nihče te ne more zastrupljati, če ti v to ne pristaneš

 

 

če karmična naloga ni dokončana jo bo že nekdo za tabo, štartal bo v točki kjer si jo ti nehal

 

[Guest sstane]

Nihče te ne more zastrupljati, če ti v to ne pristaneš

 

 

Naivnost ni mati modrosti

[tomazslo]

Naivnost ni mati modrosti

 

 

 

 

Sstane ali nisi enkrat napisal, da naivnost ni nevednost. Nihče ti ne more spremeniti miselnega vzorca, če ti te resnice ne sprejmeš, pač tako je, pa naj bo "ciganka", hipnotizer ali pa kakaj drugega. V kolikor ti to resnico sprejmeš si se pač dal zastrupiti. Samo tisti vzorci, ki si jih sprejel in obdelal se tudi izmenjujejo z univerzalnim nezavednim, če to ni tvoje, tega ne bo.

[Guest sstane]

Ne vem o kakšnem zastrupljanju govoriš ti, verjetno o zastruplanju uma s krivimi nauki, jaz imam pa v mislih bolj zemeljsko stvar, zastrupljanje s ciankalijem, na primer.

[tomazslo]

Ne vem o kakšnem zastrupljanju govoriš ti, verjetno o zastruplanju uma s krivimi nauki, jaz imam pa v mislih bolj zemeljsko stvar, zastrupljanje s ciankalijem, na primer.