Angeli

[pjotra]

Bom vprašal svojega angela, če je bil tam in kaj je novega izvedel pa kakšne občutke je ob tem imel.

 

Ja različni ljudje imamo različne predstave o angelih. Predalčkanje imeniziranje, ločevanje je lahko različno močno ali izrazito. Kolikor je komu potrebno. Pa tudi na simbolni ravni si vsak imenuje in predstavlja tako, kot njemu najbolj služi.

 

Aha, veš kaj pravi moj angel? Da je bilo vzdušje tam vzhičeno, da so ljudje pumpali v sebi občutke ljubezni, da so se trudili z občutkom povezanosti, da so pričakovali, kaj bodo slišali novega, nasploh so bili v pričakovanju prijetnega, kot bodo tam spoznali kakega novega angela, skratka, kul. Kaj vem, mogoče moj prevajalni sistem iz energijske govorice angelov ne funkcionira 1:1. Poslušaj, kaj ti bo imel za povedati tvoj, pa sčekiraj napisano.

no, škoda, potem pa tvoj angel ni bil na pravi predstavitvi .... ali pa si se pogovarjal s kom drugim

no, jaz sem šla, poznam marjetkino delo in ga cenim . nisem zaznala nobenih napumpanih čustev in podobnih flancanj. bila je pač predstavitev knjige, s kulturnim programom in meditacijo za čiščenje karme. ne vem kaj bi bilo tukaj tako slabega. sicer pa skoraj vsi obiskovalci predstavitve njene knjige marjetko in njeno delo že poznajo. prepričana sem, da nihče ni ničesar pričakoval. verjetno pa je vsak imel svojo izkušnjo z angeli tudi na ta dan in v tistem trenutku

 

zakaj vedno vsi tako radi sodite...

 

z ljubeznijo

pjotra

[Piko]

zakaj vedno vsi tako radi sodite...

z ljubeznijo

pjotra

Pjotra,

 

Saj nisem imel v mislih nič slabega...

[pjotra]

Pjotra,

 

Saj nisem imel v mislih nič slabega...

ok

in priznam, da sem včasih malce preveč občutljiva delam na tem, da se poboljšam

sicer pa šele zdaj vidim, da sem tudi jaz pravzaprav "napadla"

 

z ljubeznijo

pjotra

[Kabalist]

Vsi v knjigarno po knjigo!

[free]

a mojo?

 

sicer pa: ANGELI SO!!

[pjotra]

sicer pa: ANGELI SO!!

ne glede na to, kako prideš do njih. kakor komu paše: eni preko kabale, drugi drugače, na malce manj zakompliciran način.

AMEN

in z ljubeznijo,

pjotra

[alef]

Bom vprašal svojega angela, če je bil tam in kaj je novega izvedel pa kakšne občutke je ob tem imel.

 

Ja različni ljudje imamo različne predstave o angelih. Predalčkanje imeniziranje, ločevanje je lahko različno močno ali izrazito. Kolikor je komu potrebno. Pa tudi na simbolni ravni si vsak imenuje in predstavlja tako, kot njemu najbolj služi.

 

Aha, veš kaj pravi moj angel? Da je bilo vzdušje tam vzhičeno, da so ljudje pumpali v sebi občutke ljubezni, da so se trudili z občutkom povezanosti, da so pričakovali, kaj bodo slišali novega, nasploh so bili v pričakovanju prijetnega, kot bodo tam spoznali kakega novega angela, skratka, kul. Kaj vem, mogoče moj prevajalni sistem iz energijske govorice angelov ne funkcionira 1:1. Poslušaj, kaj ti bo imel za povedati tvoj, pa sčekiraj napisano.

 

Jaz sem bil tam, pa ne mislim soditi o angelih in o tem kako jih različni ljudje pojmujejo. Vsak pač gleda z svojimi očmi.

Jaz...kar se angelov tiče... ne vem prav kaj naj si mislim. Je bilo pa v bližnji preteklosti nekaj situacij da bi lahko rekel - samo angel varuh mi je pomagal. Mislim da angeli pomagajo tistemu ki verjame vanje.

Predstavitev sama - prijetna, malce nerodno narejena ampak brez kakšne evforije.

Meditacija - to počnem že leta, malce drugače sicer.

Malce preveč skomercializirana...

Pa Marjetka sama bi se lahko malo bolj angažirala.

Prijeten večer in nova izkušnja - to sem videl in doživel jaz.

Naj te angeli čuvajo, Piko

[free]

no, ja, nekateri jih imenujejo tudi drugace .. recimo vodniki, pomocniki, svetlobna bitja, ipd... kaj so dejasnko pa .... sicer pa, a je sploh vazn kaksni so?? Ni. ker pomembneje je, da imamo z njimi stik, saj nam lahko pomagajo. Sveda ce to zelimo.

V tvojem primeru, bi rekel, da delajo celo prostovoljno delo!

[bik1975]

Dve izkušnje, zardi katerih verjamem v angele. Sem že nekje drugje to napisal, vendar spada bolj sem

 

Imel sem prometno nesrečo, da se je vse skupaj pri nesreči več ali manj dobro končalo se moram zahvalit mojemu očetu, njegovim in mojim angelom varuhom. Mogoče se bo nekaterim zdelo čudno, smešno, neumno.....,vendar je oče že en dan prej vedel, da se mi bo nekaj hudega zgodilo. Priznal mi je, da je en dan prej molil in prosil svojo pokojno mamo, da naj mi na nek način pomaga.

Jaz sem imel že mesec pred odhodom čudne občutke. Prvič v življenju take. Ko sem pomislil na dopust, se mi je pojavil nek čuden strah oziroma groza, nek občutek, ki Vam ga težko opišem. Tega dopusta sploh nisem pričakoval z nekim zadovoljstvom kot sem ostale, ker se mi je neprestano pojavljal tisti čudni občutek. In tudi tisto jutro, preden sem se odpravil so se mi misli ustavljale pri kraju, kjer se mi je pozneje resnično zgodila nesreča.

Tudi slovo mojim staršem je bilo čisto drugačno kot ponavadi, čeprav se tega nisem niti zavedal. Oče, matere ni hotel zbudit, zato je tudi nisem pozdravil, njemu pa sem stisnil roko in ga poljubil na lice, kar pri meni ni v navadi. Povedal mi je tudi, da ko sem odrinil od doma, za menoj ni hotel pogledat, ker se je bal, da me vidi zadnjič.

Mene so pa na poti neprestano obhajali tisti čudni občutki, neprestano sem mislil na določeno mesto (kraj nesreče). Preden sem prišel tja sem imel celo tri možnosti, da se temu izognem. Štirikrat me je nekaj v sebi opozorilo in trikrat preden sem prišel do usodnega križišča, imel možnost, da se drugače odločim. Trikrat sem se ustavil po par minut in razmišljal ali naj izberem drugo pot. Na koncu sem si rekel, ah, vse to si le domišljam in se odpravim do usodnega kraja. Zanimivo je tudi to, da par sekund preden je prišlo do nesreče, se mi je pojavila "fatamorgana", ne vem, kako naj to opišem, videl sem bel avto in občutil, da se bo ta vame zaletel in tik preden je do tega prišlo tudi gledal, da bi ga v realnosti videl in se mu izognil, takrat mi je še zadnjič nekaj v sebi reklo, daj zavij malo bolj levo. To sem tudi naredil, v tistem trenutki me resnično zadene v zadnji del mojega vozila (nisem bil z avtom) bel Y10 in verjetno zaradi tega na srečo le lažje posledice. Ja no, v to sem prepričan, ker če bi se nahajal na tistem delu pasa, kjer sem prej vozil, bi bil udarec močnejši, pa tudi bi me z avtom zadel direktno v bok, tako me na srečo ni in zaradi tega mogoče srečen razplet (le rahle poškodbe)

 

Druga izkušnja, ki je bila povezana z mojim očetom, "angeli varuhi" in člani družine. Bila je še ena z mojim bratom, ki se je tudi na srečo za njega lepo končala, za eno punčko pa se ni. Na kratko, mogoče se nekateri spomnite, da je pred leti na Debelem Rtiču udarila strela. Takrat jo je na žalost skupila ena deklica. Zraven te deklice je bil moj brat in to nevarnost spet občutil moj oče in spet prosil vse "svetnike", da naj se brat od tam umakne. Brat je povedal, da ne ve, zakaj se je umaknil in stekel na drugo stran igrišča, v tistem trenutku pa je iz jasnega udarila strela. Zanimivo je še to, vsi so govorili, da je strela udarila iz jasnega, oče, pa je videl popolnoma rdeče nebo. Preden je do tega prišlo je poklical mene, mamo in enega našega znanca ven iz hiše in nas vprašal, kakšno nebo vidimo. Ni nam hotel povedat, zakaj nas to sprašuje. Je pa bil vidno zelo živčen in neprestano hodil v in ven iz hiše gledat nebo. Seveda, mi smo videli jasno on pa ne. Na srečo so angeli njegovo prošnjo slišali in pomagali mojemu bratu Pa naj še kdo reče, da angeli ne obstajajo

 

Zanimive so pa tudi povezave z sanjami. To po moje nima neke povezave z angeli, vendar zgodilo se mi je, da sem kot otrok sanjal o kači in v spanju zjal KAČA, KAČA. Mama mi je povedala, da me je skušala zbudit, pa ji ni uspelo. To naj bi trajalo par minut. Čez dve uri, pa je očeta prijel infarkt in se takrat skoraj srečal z Matildo Bil je celo par minut klinično mrtev, vendar glej ga zlomka na njegovo in našo srečo prišel k sebi

Popravljeno 24. november 2005 -> bik1975

[Kabalist]

Zanimive izkušnje. Si ugotovil, kakšno sporočilo ti je bilo s temi pripetljaji namenjeno? Prvič si spregledal. Kaj pa po drugi dogodivščini?

[Piko]

no, ja, nekateri jih imenujejo tudi drugace .. recimo vodniki, pomocniki, svetlobna bitja, ipd... kaj so dejasnko pa .... sicer pa, a je sploh vazn kaksni so?? Ni. ker pomembneje je, da imamo z njimi stik, saj nam lahko pomagajo. Sveda ce to zelimo.

V tvojem primeru, bi rekel, da delajo celo prostovoljno delo!

Tako mislim tudi sam.

[bik1975]

Zanimive izkušnje. Si ugotovil, kakšno sporočilo ti je bilo s temi pripetljaji namenjeno? Prvič si spregledal. Kaj pa po drugi dogodivščini?

 

Čeprav sem kot prvi dogodek napisal moj, se je v resnici zgodil bratov. No, za ugotovit namen sporočila itak ni važno, kateri je prvi

 

Kakšno sporočilo mi je bilo namenjeno? Če sem pošten, premalo o tem vem, da bi ugotovil natančno sporočilo oziroma se v to kako globje poglobil. Kabalo, pa te zadeve sploh ne poznam, glede Angelov sem se velikokrat zanimal, vendar sem začel šele sedaj prebirat določene knjige (berem bolj komercialne knjige, so tukaj že bile omenjene) in ugotavljam le, da so se in se mi tudi meni dogajajo podobne zadeve kot so opisane v posameznih knjigah. Tu mislim predvsem glede njihove prisotnosti in sicer v smislu večkrat imam občutek, da se mi kdo polek mene na posteljo usede in vidim pogreznjeno odejo (še danes ponoči dvakrat), v spancu sem že slišal glas, ki me je prebujal. Imel sem nekaj pomembnega in nisem smel zjutraj zamudit, zaspat, velikokrat imam občutek, da kdo za menoj hodi, ko se pa obrnem, ni nikjer nobenega. Enkrat se mi je tudi zgodilo, da je ob cca. 4h ponoči zgonil telefon. Zanimivo, nobenega ni zbudil razen mene, pa čeprav očeta zbudi vsaka muha. Dvignem slušalko in slišim neke zelo čudne in nerazumljive glasove. Zgledalo je kot da prihajajo iz pekla, kaj takega še nikoli nisem slišal. Bili so tako grozni za slišat (poslušal par sekund), da me je obletel strah in sem zato avtomatsko spustil šlušalko. Še danes ne vem kaj je to bilo. Sem pa večkrat razmišljal in se poskušal spomnit, če bi bil tisti klic kako povezan z kakšnimi prihodnjimi stvarmi v naslednjih dneh, vendar nikdar nisem dobil neke povezave, razen te, da sem takrat pred klicom sanjal o pokojnem dedku in mislil o tem, kakšna škoda je, da ga nisem nikoli bolje spoznal in se z njim pogovarjal ter o tem kako bi bilo fajn, da bi bil še med nami, da bi mi lahko pomagal pri eni tehnični zadevi. Potem pa me zbudi tisti klic. Glede tega ne bom nič rekel, mogoče gre le za slučaj. Tega ne vem.

 

Drugače to ni bil moj prvi primer, kjer bi se lahko z Matildo srečal, ampak jih je bilo že kar nekaj še eden tak bolj konkreten je bil, ko sem s kolesom kot otrok direktno iz stranske ulice pred avto pripeljal in se pred njim tudi zvrnil. Na srečo se je avto pred mano ustavil. Iz njega je izstopil moj boter in mi rekel, ti imaš pa veliko srečo, še nikdar nisem tukaj tako počasi peljal in sploh ne vem, vendar sem čutil, da danes moram. Po moje spet delo angelov

 

Kabalist ne vem, velikokrat sem se že vprašal (predvsem, ko pride do kočljivih situacij), zakaj mene uni tam gor sploh špara? Zakaj me drži med živimi? Kakšne so moje naloge? Očitno moram še marsikaj doživet, postorit oziroma napravit za rast svoje duše. To niso vprašanja s katerimi se obremenjujem, vendar včasih se po tem res vprašam. Nekaterim se samo ena stvar zgodi, pa nas že zapustijo, jaz pa sem imel že par situacij in sem še vedno živ in zdrav. Učim se na napakah, katere so lahko za nekoga že prvič usodne Uživam v življenju, zato upam, da bo tako tudi naprej, moram potrkat po lesu in se zahvalit mojim Angelom varuhom, da mi pri tem pomagajo, kajti velikokrat jih za kaj prosim in se jim potem v mislih tudi zahvalim

 

Po lanski nesreči sem se spraševal ali je bil tole znak, da opustim moj hobi (moj vir energije, zato ob vikendih veliko prevozim, za dopust, pa si privoščim daljše potovanje po eni izmed Evropskih držav, sem pač umirjen voznik, ki motor uporabljam za spoznavanje lepote sveta, ki mi jih nudi) Takrat sem dobil nek čuden strah, katerega sem mislil, da se ga ne bom več rešil. Določen strah je pri motorizmu vedno zdrav in dobrodošel, vendar zdaj je bilo drugače. Razmišljal sem le o tem kaj mi angeli sporočajo. Vendar po parih mesecih spraševanja in odločanja da končam ali ne, sem ugotovil, da mi to razmišljanje bolj škodi kot koristi. Da odločitev, da končam z motorizmom ni pravilna. Zato sem raje začel razmišljat v smeri, kaj pa če je to ena izmed prelomnic, katero moram zaradi rasti duše dat skozi, jo premagat in it naprej. Premagat strahove oziroma problem, da bom v prihodnosti zmožen še večjo prelomnico (bodisi zdravstveno, ljubezensko, poslovno,...) prebrodit. Kaj, če mi na tak način omogočajo, da si nabiram moči za večje preizkušnje, ki me v življenju še čakajo oziroma, da opravim naloge, ki so mi zadane. Zato sem si rekel ne morem sedaj podležt in končat z motorizmom, ker potem tudi drugim preizkušnjam ne bom kos. Ta razmišljanja so (polek želje po nadaljevanju tega hobija, ker mi resnično polni baterije, pozabim na vse tegobe tega sveta) bila povod, da sem letos z motorizmom nadaljeval in v letošnji sezoni prevozil največ km-jev do sedaj in pri tem prevozil veliko novih poti in videl veliko novih lepot, ki mi jih narava ponuja in pri tem neizmerno užival

Imam na raznih področjih še veliko ciljev zadanih, zato nimam namena podležt prvemu problemu, ki mi prekriža pot, ampak se mu moram postavit po robu. Začel sem drugače razmišljat kot prej, zato tudi iz vsake slabe stvari skušam povlečt pozitivno komponento, ki jo lahko potem v prihodnosti z pridom uporabim. To mi tudi omogoča, da v primeru če "padem na tla", se zelo hitro poberem

 

Prebral sem to temo in videl, da imaš veliko znanja iz tega področja, zato me resnično zanima, kakšno sporočilo si ti imel v mislih oziroma kaj sem že prvič spregledal in kakšno sporočilo mi je bilo glede na tvoje izkušnje namenjeno. Kako ti razmišlaš na dogodke, ki so se mi, se nam v družini dogajali? Razmišljam prav ali ne. Ne vem, jaz imam občutek, da mi pozitivno razmišljanje veliko pomaga pri raznih zadevah Zato si tudi ne dopustim, da me določene zadeve "pokopljejo" tako pri študiju, delu, ljubezni,...itd Srčno upam, da mi bo to uspevalo tudi v prihodnje, pri tem pa upam, da mi bodo Angeli še naprej stali ob strani in mi pomagali, da življenjsko pot čim lepše prehodim

Popravljeno 24. november 2005 -> bik1975

[Piko]

Bik1975, prav zares me zanima, kaj ima Kabi poreči na vse to. To bo še zanimivejše branje od tvojega, sem prepričan.

[Kabalist]

Kaj imam poreči? Nič posebnega. Marsikaj se dogaja in kar precej ljudi ima slučajno odprt kanal med zavednim in nezavednim. To ni nič narobe, dokler se zavedno ne začne domišljati o kakšni izbranosti od Boga.

Dragi prijatelj, Bik1975!

priporočam ti, da svoja doživetja poskušaš obvladati. Ne smeš dovoliti, da te tvoje dogodivščine iztirijo. Mnogim se je to zgodilo. Nauči se svojo danost spraviti pod nadzor.

[bik1975]

Kaj imam poreči? Nič posebnega. Marsikaj se dogaja in kar precej ljudi ima slučajno odprt kanal med zavednim in nezavednim. To ni nič narobe, dokler se zavedno ne začne domišljati o kakšni izbranosti od Boga.

Dragi prijatelj, Bik1975!

priporočam ti, da svoja doživetja poskušaš obvladati. Ne smeš dovoliti, da te tvoje dogodivščine iztirijo. Mnogim se je to zgodilo. Nauči se svojo danost spraviti pod nadzor.

 

Prosim, mi lahko malo bolj podrobno to obrazložiš. V kakšnem smislu, da me dogodivščine ne iztirijo (si mislim, kaj mi hočeš s tem povedat, vendar nisem 100% siguren, da si pravilno razlagam) in kaj misliš s tem, spraviti "danost" pod nadzor? Kakšen nasvet več, če lahko Pa sploh ne vem ali imam kakšno danost ali ne. Če jo ima kdo oziroma celo odprt kanal, potem je to bolj moj oče, ker večina teh zadev je bila z njim povezanih. No, glede na dogodke, včasih tudi z mano, vendar ne vedno, pa niti nisem siguren ali so to le slučaji ali ne, tako, da...

Glede izbranosti od Boga si trenutno nič ne domišljam, le moje notranje občutke, glede na pretekle izkušnje, skušam bolje razumet in jih nekako bolje upoštevat. Pa niti ne vem ali so ti občutki vedno pravi ali ne. In ali je prav, da jih upoštevam, oziroma, v primeru, da me preplavijo podobni občutki kot lansko leto, da se potem na motor sploh ne usedem. Letos se mi je to dvakrat zgodilo in sem jih potem tudi popolnoma ne obremenjujoče upošteval. Sem vzel za primer.

 

 

No še eno povem. Pred leti sta se moj brat in en njegov prijatelj vozila s kolesom. Vozil je prijatelj, brat je pa sedel zadaj. Vozila sta malo po glavni cesti, malo po vaški in pri tem se sploh nista ozirala na druge udeležence v prometu. Sploh nista pogledala, ko sta se vključevala na glavno cesto. To sem opazil in jih skušal prepričat da nehata. Vendar ni pomagalo. V sebi sem prosil, da naj mi kdo skoči na pomoč. V tistem pride mimo prijatelj (veliko starejši). Opazil je kaj se dogaja in jih tudi on okregal, še posebno zato, ker sta se pred kakšno uro komaj izognila avtomobilu (tega jaz sicer nisem videl). Prijatelj gre, onadva pa nadaljujeta z vragolijami. Jaz kričim, onadva pa kot da me ni. Strah v meni je bil nepopisen. Takrat nisem prosil angele za pomoč, vsaj zavestno ne, ker o tem sploh še nisem razmišljal. Le v mislih sem se spraševal, kaj naj naredim oziroma da naj mi za božjo voljo že kdo pomaga, da jih ustavim. Glej ga zlomka v tistem se pojavi oče, skriči na brata, ga pobere in skupaj oddidemo na njivo (bolj vrt ). Ne morem opisat, kako mi je odleglo.

Čez cca. dvajset minut priteče bratranec k nam in nam pove, da je Marko imel nesrečo. Skočil je pred avto, ta ga je pa napolno zadel. Danes je fant na invalidskem vozičku. Očeta za ta dogodek nikdar nisem vprašal ali je tudi za to kaj čutil ali ne. Sem bil morda jaz tisti, ki sem v tem primeru z mojimi prošnjami kaj pripomogel? Tega ne vem. Za očeta se takrat le spomnim, da je nekaj nerazumljivega zamrmrjal, se obrnil ter nadaljeval z delom. Jaz pa sem se začel kar trest, ker sem pomislil takoj pomislil na brata

[BINGA-BONGA]

Prisla, pokukala, precitala, odsla!

[Kabalist]

Hm, res zanimive prigode. Tista druga je klasična življenska zgodba o neprevidnosti in razposajenosti, ki se je žal tragično končala. Angeli in podobni nimajo s tem nič skupnega.

Za obvladovanje dogajanja ti priporočam metodo osebnostne rasti. V Sloveniji je dovolj ponudvbe, čeprav boš lažje naletel na šarlatana, kot na resnega mojstra, ki te bo postavil na pot. Če so ti bližje vzhodne metode (joga, čakre, kundalini ipd.), potem pozabi na angele, saj ima Vzhod svoje ustreznice. Ako ti je pak bližje kaj Zahodnega, pa se samo pozanimaj, kje so duhovne vaje, katere prireja Katoliška cerkev. Te vaje so jezuitskega izvora in so za povprečno verne ljudi dober začetek. V Sloveniji je nekaj odličnih jezuitov, ki stvar obvladajo brez pretiranega nakladaštva.

Kasneje boš videl, kako naprej.

Naj ti razložim "iztirjenje".

Dogodivščine, katerih razlaga je izven dosega razuma, povzročajo stresne agense. Ti se akumulirajo in rušijo duševno ravnotežje. Odprt kanal pomeni dovzetnost na vdore podzavestnih duševnih struktur. Um poskuša ob pomanjkanju ustreznih simbolnih struktur nastalo luknjo zamašiti z lastnimi konstrukti, ki rušijo moralni sistem človeka. To poraja strah, a strah ni nekaj, kar bi blagodejno vplivalo na duševno zdravje. Mistiki te kanale zavestno odpiramo in zapiramo in imamo nadzor nad simbolnimi vrenji podzavesti. Duhovni razvoj omogoča nadzor nad sabo.

[Piko]

Kabi, bravo za trud! Niti v sanjah si nisem predstavljal, kakšen bo tvoj komentar in zares sem, kot sem pričakoval, zelo, zelo presenečen!

 

Bik1975: mislim, da je izdelava svoje zgodbe dober začetek, ko si vse opisal samemu sebi. Sedaj bi na tvojem mestu pogledal, kje so luknje v zgodbi, predvsem pa kje ne drži, saj se posamezni deli ne ujemajo. Tisto bi vrgel ven. Potem nastanejo nove luknje, slabše povezana zgodba- Ali jo uspeš ponovno povezati s spregledanimi dejstvi, si korak naprej.

 

Ah, če bi bila tukaj Vrba, bi ti mogoče napisala kaj konkretnega, na kaj se opri...

 

Piko1959

[bik1975]

Najlepša hvala na pojasnilih

[matjazz]

Samo nekaj bi pripomnil o čakrah če seveda smem?

 

Čakre dejansko obstajajo. So del našega energijskega sistema. IN se jih da videt z duhovnim vidom - tukaj je tudi neposreden dokaz. Mogoče jih bodo lahko kdaj celo slikali ... bomo še vidl.

 

Tko da če se nekdo ukvarja z čakrami ne bodo vsi angeli od njega pobegnil.

Pa čakre niso nek del vzhodnega sistema. So del sistema človeškega telesa.

 

[Kabalist]

Pa čakre niso nek del vzhodnega sistema. So del sistema človeškega telesa.

Čakre so del vzhodne interpretacije realnosti, torej tudi človeškega telesa. Tudi zahodni sistem ima ustreznice, vendar ni možno neposredno potegniti povezav. Nekateri so poskušali bolj ali manj neuspešno čakre povezati z Drevesom Življenja. Žal ta povezava na enostaven način ni možna. Čakre so kombinacija lastnosti več sefir iz več različnih ravni bivanja. S kabalističnimi metodami osebnostne rasti se ne posvečaš čakram. Vzhodne tehnike drugače delujejo na človeka in zato je vzhodni simbolni sistem drugačen, saj izhaja iz tamkajšnjega načina življenja. Pri jogijskemu treningu in seldenju vzhodnemu simbolnemu sistemu se srečuješ s simboli Vzhoda. Ti niso slabši ali boljši od zahodnih simbolov, so samo drugačni in enake stvari sporočajo na drugačen način. S kabalističnimi logodinami ne odpiraš čaker, lahko pa kličeš angele in nadangele.

Skratka, čakre seveda so, vendar v drugačnem simbolnem univerzumu, kot angeli in ostali zahodni simboli. Tudi jabolka in banane so sadje, vendar vsaka vrsta raste na svojem koncu zemeljske oble in jih je v naravi težko najti skupaj prosto rasti. Učinkovita duhovnost pa ni hipermarket. To oznako bi lahko dal samo duhovitniški trgovini, kjer prodajalci odrešitve v eni skledi prodajajo jabolka in banane in trdijo: "Domače sadje!"

[Ksenia]

o moj bog!!!!

[bik1975]

o moj bog!!!!

 

glede čakr o katerih opisuje Kabalist ali kaj drugega?

[Kabalist]

čaker ne opisujem. Samo podajam trditev, da so del simbolnega vzhodnega sistema. Ima doma dovolj obširno knjigo o čakrah in vsaj teoretično nekaj vem o njih. Imajo nekaj skupnega s sefirami Drevesa Življenja, vendar ni moč narediti varne neposredne povezave, čeprav mnogi duhovitneži to radi počno. Papir pač vse prenese.

Seveda moram takoj poudariti, da so čakre enako uporabne in učinkovite, kot sefire, če se njih obujanje izvaja pod vodstvom ustrezno usposobljenega učitelja. Vendar je odpiranje čaker nekaj drugega, kot ozaveščanje Drevesa Življenja. Ni ne boljše, ne slabše, le drugačno, da bo jasno, kaj mislim.

[Piko]

Jaz sem imel že mesec pred odhodom čudne občutke. ... se mi je pojavil nek čuden strah oziroma groza ... Mene so pa na poti neprestano obhajali tisti čudni občutki, neprestano sem mislil na določeno mesto (kraj nesreče). Preden sem prišel tja sem imel celo tri možnosti, da se temu izognem. Štirikrat me je nekaj v sebi opozorilo in trikrat preden sem prišel do usodnega križišča, imel možnost, da se drugače odločim. Trikrat sem se ustavil po par minut in razmišljal ali naj izberem drugo pot. Na koncu sem si rekel, ah, vse to si le domišljam in se odpravim do usodnega kraja.

 

v tistem trenutki me resnično zadene v zadnji del mojega vozila (nisem bil z avtom) bel Y10 in verjetno zaradi tega na srečo le lažje posledice.

 

Hm, Bik1975, sem pričakoval da bo še kdo kaj komentiral tvoje pisanje. Meni je padlo v oči dvoje: tvoj strah in nesreča, ki bi si ji lahko izognil, če se zanj ne bi zmenil. Lahko pa bi doživel kaj hujšega, kdo ve?

 

Za tisto tvojo nesrečo je bilo značilno, da si moral biti tam točno v tistem delčku sekunde. Ti si se pa vmes ustavljal, pa ne samo to! Že dejstvo, da o tem premišljeval med vožnjo, je vplivalo na tvojo dinamiko vožnje in gotovo nisi bil na istih odsekih ceste v času, kot če na to ne bi mislil. Kaj če si vse skupaj sam pomagal udejaniti?

 

Ne moreš pa vedeti, kako bi se vožnja odvijala drugače in sicer, kaj vse bi se ti pripetilo, če bi imel drugačno dinamiko vožnje. Nič se ne da sklepati o tem, pa tudi razvoja tvojega nadaljnega življenja ne. Saj niti o tem pisal ne bi in tako intenzivno premišljeval o tem dogodku.

 

 

 

o moj bog!!!!

Kateri pa je tvoj bog?

Pravzaprav, meni se zdi pa Kabijevo razglabljanje o čakrah zabavno!