Jok

[Guest sstane]

medevdji ne...sam pri ljudjeh pa oba vzgajata....no vsaj pri meni je blo tak

Tebe oba ali vidva oba

[klarus]

mene obadva..nekoč

[Guest sstane]

mene obadva..nekoč

Če še nimaš svojih otrok, se ti to le zdi, nobena mati noče izpustiti tega primata iz rok

[Guest sstane]

joj Stane, a je to izgovor na tvoje nesodelovanje pri vzgoji...

zdaj me pa imaš

[Guest sstane]

...

Že imaš kakšnega dojenčka

[Guest sstane]

3 letnega mulca

Čestitam Je dobro vzgajan do sedaj

[Mihaelos]

zakaj? a ni to brezveze....neki tlačiti v sebe

včasih smo taaak čudni, ženske se lahka 'cmerimo' po mili volji...moški pa ne...čist brezvezehttp://forumi.siol.net/images/smilies/old/icon_NoNoNo.gif

 

 

Zato pa smo moški moški ženske pa ženske

 

zakaj? a ni to brezveze....neki tlačiti v sebe

včasih smo taaak čudni, ženske se lahka 'cmerimo' po mili volji...moški pa ne...čist brezvezehttp://forumi.siol.net/images/smilies/old/icon_NoNoNo.gif

 

 

Zato pa smo moški moški ženske pa ženske

[Guest sstane]

... trudim se, da bi bil... in bi mi pasal, če bi se fotr bolj angažiral

No, vidiš, kdo je glavni vgojitelj

Sicer pa do treh let, ko se otroku najbolj oblikuje značaj, oče pri vzgoji nima ravno kaj iskati. Če pa misliš na pomoč, je pa drugo.

[Guest sstane]

Stare šole sem ziher, ko pa govorim o vzgoji, mislim resnično na usodno vlogo matere v zgodnjem otroštvu. Kaj mu bo privgojila, od okusa, dotika, topline itd, kajti to se mu vtisne v podzavest, vse ostalo na miselni ravni pride pozneje. To pa ni več vzgoja, pač pa učenje družbenih vzorcev na osnovi vzgledov iz okolja in seveda sta mu najbljižje okolje najprej oba starša.

[kapica]

Če še nimaš svojih otrok, se ti to le zdi, nobena mati noče izpustiti tega primata iz rok

nobena? a dej dej dej

 

ko mam usega poln k.. se scmerim. pa pomaga. aja, pa če čebulo režem

pri cebuli pa pust predel okoli "koreninic" nedotaknjen...tko se ne izlocijo hlapi zarad katerih se nam pri solzenju, pardon rezanju solzijo oci

[Kabalist]

Jok marsikaj očisti.

[Izraz]

Pred petimi leti sem začela jokati, prej pa nisem, vsaj ne tako kot sedaj. Morda ob kakem filmu ali pa od fizične bolečine...bila sem pogumna punca. Neustrašna. V resnici otopela.

 

Sedaj pa se včasih vprašam, kdaj se bo zadnja kaplja utrnila in kdaj bo vodnjak žalosti usahnil.

Čiščenje, jok je čiščenje. Je pa res da sem močno čuteča duša in vseh čustev še ne uspem izraziti, ker ni vedno pri roki pravi sprejemnik.

[enaeva]

Izraz, ti si vedno sebi najboljši sprejemnik. Kar izkoristi vsako priložnost .

[Tanci]

ja ... jok očisti in odrešuje ... lahko pa postane tudi past, v katero se ujamemo in se potem iz nje nikakor ne moremo izvleči ... npr. da jokamo, ker mislimo da moramo, da nam po po joku lažje in potem se to ponavlja, ponavlja, ponavlja ... približno 2 leti nazaj sem imela obdobje, ko sem vsak dan ob približno enakem času začela jokat (okrog 23h) ... ne da bi vedela zakaj ... ne glede na to kje in s kom sem bila (tudi npr. sredi žuranja) ... trajalo je kakšne pol ure ... potem sem se umirila in živela naprej ... do naslednjega "očiščenja" ... ujeta sem bila v začaran krog, nisem imela pojma, kako naj se iz njega izvlečem ...

torej, ja, jok je tudi odrešitev, lahko pa tudi nočna mora ...

[Bern]

Jaz dostikrat vprašam stranke "A znate jokat?"

 

Pa v glavnem ne znajo.

 

* * *

 

Je pa prišla enkrat ena gospa, pet minut bruhala besede kot rečna brzica, potem pa edini moj stavek komentarja naslednjih pet minut tako jokala, kot da je konec sveta, potem sva se pa super menila.

 

[Kabalist]

Ja, Bern, tako je to. Tudi sam uporabim isto taktiko, če se mi kdo zaupa. Najprej mu dam njegovih "5 minut", da izpljune iz sebe vse, kar ima. zatem pa spustim komentar, ki skoraj vedno povzroči bolj ali manj "jokajočo" reakcijo. šele potem je takšna oseba pripravljena za resno obravnavo.

[Bern]

Hm, pri meni to niti ni bila taktika, priznam, nekako je ratalo tako, kar spontano je bilo. Ker pa se je obneslo, je čisto mogoče, da to počasi postane taktika - če bo ravno naneslo, da ne bo šlo drugače, seveda. Da bi kaj strašno ljubil solze, to glih ne.

 

[Kabalist]

Ker pa se je obneslo, je čisto mogoče, da to počasi postane taktika - če bo ravno naneslo, da ne bo šlo drugače, seveda.

Se strinjam s tabo. V dani situaciji moraš oceniti, kako ukrepati.

[kapica]

jok cisti... pol sem js ZELO "onesnazena"

[Izraz]

Izraz, ti si vedno sebi najboljši sprejemnik. Kar izkoristi vsako priložnost .

 

 

Uau, sedaj si mi pa res že padla v srce. Že dvakrat sva se srečale tu gori na lep način.

[Estrela]

Jok vedno prav pride. Jaz strankam tudi dam odrešilnih pet minut in sebi tudi dam priložnost ob žalostnih trenuttkih, ani to čist normaln. Moški se tudi jočete, kaj se delaste fine ? Nekateri so zagotovo bolj čustevni, nežni kt kaka banca so polna vode in komi čakajo na izliv, da se jim odpre zamašek ,mislim.. :xx!: Popravljeno 7. februar 2006 -> Estrela

[enaeva]

Izraz, ti tudi meni neki padaš v oko ... Maš zelo pretočne misli... Pišeš pristno in simpatično

[iskalec]

jok je zame v določenih momentih odrešitev...čeprav če ponavljaš vseskozi enak vzorec, ki te pripelje do joka, se znajdeš v krogu, ko lahko sam še jokaš pa se sam seb smiliš...pa si pol samo še ena razbita vaza ...tako da je po moje fajn mal v glavi spremenit in najdet vzrok za jok, pomislit na pozitivo in grem v življenje...

[melody]

Jaz jokam, če kdo ob meni joka - tudi če ima kdo na televiziji ali na kakšni sliki solzne oči .

Včasih sem jokala ogromno, zdaj malo manj. Pa niti nisem tako zelo prepričana, da je to dobro. Jok mi je res pomagal sprostiti blokade, očistiti misli in srce. Mogoče bi lahko spet začela jokati, tako se bo vse spet zdelo veliko lažje