Jok

[Sončna Vila]

Meni se dogaja, da po kakšnem spoznanju, ko se nekako preteklost zloži v eno 'sporočilo', pride do nekakšnega žalovanja, kot bi solze res odplavile tisto naplavino, ki jo je spoznanje prineslo... medtem z občutki in mislimi 'letim' čez pretekle dogodke.. eno posebno stanje.. nekako sočutje do sebe, neko poslavljanje od tiste Mateje... in to so res solze olajšanja  

Par dni nazaj sem brala tele tvoje besede, Mateja, pa mi ni bilo točno jasno, kaj misliš s tem... danes mislim, da razumem. Par stvari se je premaknilo znotraj mene, in tudi sama se nekako poslavljam od tiste Sončne Vile v preteklosti, ki je toliko časa nisem hotela videt. Sicer solza še ni, morda bojo kasneje ali pa sploh ne - vsekakor pa sedaj na nek način razumem tvoje besede.

 

Jokam takrat, ko se počutim nemočna... Ko nečesa ne razumem, in zaboli v dno duše, pa ne znam tega odpravit, pozdravit...

Tudi solze sreče sem že doživela, trikrat, in moram rečt, da je to nekaj noro lepega

Zadnjič pa sem jokala na pogrebu svoje babice, ko sem se ob njenem grobu poslavljala od njene fizične podobe in prisotnosti - na nek način mi je to bil zelo lep trenutek... Jokala sem tudi zaradi očeta (to je bila njegova mama), ker mu je bilo ful hudo... Če bi mogla, bi mu posodila svoje videnje vsega skupaj, ampak se ne da... pač.

 

Jok čisti. Po joku je moja notranjost kot umito nebo po poletni nevihti.

 

 

Sončna Vila

[Buddha]

jok, je zaključek jeze ,sramu in sovražnosti.

[sfinga]

vsa čustva so , kot naši mali otroci..

treba jim je pustiti , da se izrazijo..

[majica]

ni problem jokat, kadarkol in kjerkol in zakarkol... le da je dan za to.

 

zakaj bi le ne jokal, če se ti joče? in se potem počutiš očiščenega, blaženega, bremena so lažja?

 

tudi ni važno ali si sam ali obkrožen z ljudmi.

 

tko to je. simpl.

yes!!!

[Ksenia]

Jok čisti. Po joku je moja notranjost kot umito nebo po poletni nevihti. 

 

 

Sončna Vila[/color]

in odgovor pride sam po sebi. Včasih sem veliko prejokala, sedaj sem našla odgovore v sebi, sedaj so redki trenutki, ko se razjočem, tisto resnično razjočem. Večkrat pa mi solzice stopijo v oči. najhuje se mi zdi, če solze požiram, nekoč sem bila na čiščenju oz. uravnavanju čaker, teden dni so solze nenadzorovano tekle, izjokala sem vse neizjokane solze, mogoče bi blo potrebno ponoviti.

Ksenija

[Marsa]

Dajmo pogledat z druge plati...

OK, jok, kul, sprosceno in vse tole...

Vendar ali se vam ne zdi, da je to nekoliko egoisticno?

Meni pa ni prijetno videti nekoga, ki joka....

Kar zakrknem.

Tudi sem se nekako 'navadila' od ljudi, da komur se res dogaja kaj strasnega, sploh ne joka in ne tarna....

Ne vem, ce bi prisla nekam pa bi padla v jok - ali to ne pomeni, da sem si v hipu izsilila vso pozornost?

Se mi zdi, da je treba gledati tudi malo na to...

Pred otroci jokate? Kjer in kadar vas pici, vse zavoljo stare dobre sproscenosti....

Ne vem, no...

[Ksenia]

ne ne jočem oz. nisem jokala pred malo, niti pred kom drugim, zjokala sem se kadar sem pač se, največkrat sama... ko pa sem imela tisto tedensko nenadzorovano točenje solzic, pa male še ni bilo

drugače pa me vidi mala v vseh razpoloženjih, tako v smehu, kot žalosti, mislim, da lahko še tako skrivam določeno čustvo, da preprosto ve... večkrat reče, da si želi, da bi ji povedala kaj je narobe, ker je tudi ona del družine... no in potem kdaj pa kdaj delček povem, tisti neobremenjujoči za njeno glavico... ne želim da v meni vidi trdo izklesano bitje brez čustev ker to pač nisem, tudi večkrat si izrečemo besedice rada te imam, ker se mi zdi, da je meni to manjkalo... vsak se pač trudi po svojih močeh in vsi smo malo drugačni, mar ne

[devica]

Dajmo pogledat z druge plati...

OK, jok, kul, sprosceno in vse tole...

Vendar ali se vam ne zdi, da je to nekoliko egoisticno?

Meni pa ni prijetno videti nekoga, ki joka....

Kar zakrknem.

Tudi sem se nekako 'navadila' od ljudi, da komur se res dogaja kaj strasnega, sploh ne joka in ne tarna....

Ne vem, ce bi prisla nekam pa bi padla v jok - ali to ne pomeni, da sem si v hipu izsilila vso pozornost?

Se mi zdi, da je treba gledati tudi malo na to...

Pred otroci jokate? Kjer in kadar vas pici, vse zavoljo stare dobre sproscenosti....

Ne vem, no...

Men je naboljša frendica rekla, da hočem izsilt pozornost, ko sem jokala zarad tipa, v katerega sem bila zaljubljena 2 leti in me je en dan grobo zavrnil. Ja, jz sm egoistka, kar se tega tiče, ker jočem kjer hočem in mi je res vseen za druge. Jok je samo moj trenutek in kdor se obregne obenj- njegova stvar. Pa naj gre za jok, al za nudistično plažo, al za stil al za karkol- itak kjer kol rečeš: briga me, kaj si kdo misli- vse to je egoistično, ker itak z vsakim mal bolj ekscentričnim dejanjem v drugem vzbujaš neke občutke.

[Marsa]

- kaj pa ce vzamemo jok kot ciscenje (kot nas ga vecina jemllje)?

Ali ni to nekaj osebnega?

saj pravzaprav gre dejansko za 'izlocanje'...

[devica]

Lahk bi zgradil javne jokalnice, kot mamo javna stranišča

Pol bi se pelu po mestu, pa padu s kolesom pa bi te ful bolel, pa bi se najprej prvleku do jokalnice, da bi spustu par solz pol pa v zdravstveni dom

[devica]

Heh, pol bi mogla z eno frendico konstantno hodit v jokalnico, sma bl tk naravnane, da dostkrat jokama skupi. Sma se enkrat prou obe zjokale v eni gostilni, ko mi je ona razlagala o njeni sosedi, ki je stara 4 leta in je dobila zlato ribico, ki je bla brez ene učke, pa je rekla tamala, da je noče dat zamenjat, ker je ribica neki posebnega in jo bo zato mela še bolj radaaaa... buhuhu

[Marsa]

Ja saj itak!

A mislis da jaz ne jokam?

Zadnjic v avtu, po vsej Celovski, tamalega pa sem imela zadaj... toej - kaj se bunim?

A to je redko, razmisljam pac o tem, jokati v mnozici ni vedno samo znak sproscenosti in naravnosti, pac pa tudi neobzirnosti in egoizma - samo to sem hotela izpostaviti pac.

[devica]

Ja, itak, sm poštekala, sm že tud sama o tem razmišljala...Zdej, če si tak človk, ko lahk mal zapreš ventil, pa ga doma pol odpreš tk kul, po moje maš več frendov. Če si pa tak ko jaz- ja, se lahk pa tud s kakimi bebavimi pogledi srečuješ. Če pa sploh nimaš razlogov za jokanje pa še najboljš!

[Sončna Vila]

Hmmm ponavadi jokam, ko sem sama, tako da nimam nekih problemov obremenjevanja drugih ljudi z mojimi solzami... Sploh zadnje čase ne jokam veliko, ker dosti bolj razumem situacije, ki nastajajo, in se tako ne morem več smilit sama sebi in se zaletavat v zid nerazumevanja Jokam resnično samo takrat, ko nečesa še ne razumem in boli ful...

 

Hihi, sem pa ugotovila, da sama sebe že zelo težko okol prinesem... če se hočem recimo zjokat, ker hočem spravim napetost ven iz sebe, pa vem, da bi bilo to smiljenje sami sebi (ker situacijo drugače razumem), potočim eno solzico, potem mi pa postane vse skupaj smešno in na koncu se že režim sama svojemu bleferstvu (Za podrobnejši prikaz procesa si podrobno oglej smeške; "OoooooooooOOOOOOOOOoooooooh kolk sem booogaAaaAAAAaaaa!" ) - to se mi je nazadnje zgodilo recimo kakšne tri mesece nazaj, potem pa nisem več mogla... ker je itak preveč smešno, da bi se jokal.

 

Solze sreče pa... jih ni treba zadrževat pred folkom, ker itak štekajo, ker se skozi solze smejiš in siješ

 

 

Sončna Vila

[Marsa]

... sama sebe že zelo težko okol prinesem... če se hočem recimo zjokat, ker hočem spravim napetost ven iz sebe, pa vem, da bi bilo to smiljenje sami sebi (ker situacijo drugače razumem), potočim eno solzico, potem mi pa postane vse skupaj smešno in na koncu se že režim sama svojemu bleferstvu....

Jo...

[borism]

Kadar srce joče, so solze iskrene.

[skwo]

mala drobna solza

sled pusti

na moji dušici.

 

naj tečejo solze te,

naj zlijejo se v potoček,

da umije duša moja se

in sveža vsa spočita

v novo to življenje zre.

[Guest sanjalica]

So trenutki v življenju, ko bi bilo "normalno" da bi jokal...in solza ni..., ker je več kot "jok" samo mrtva praznina v tebi... In mislim, da je tisto huje...; mnogo huje. Ko telo in vse, kar je v tebi okameni oz. postane - prazno.

In takrat si tako mnočno zaželiš, da bi lahko zajokal...pa solza ni.

In ko končno pridejo solze, so to solze odrešitve in dejansko premik z mrtve točke.

 

Bluzim...saj ni čudno; sem samo neke "pametne" knjige prebirala... :o|o: :o|o:

[skwo]

veš sanjalica,ti podajam iz svoje izkušnje.ko sem bila zombi,sem tudi rulila v blazino,solza pa ne in ne,kot bi bruhal s praznim želodcem,se davil... :xx!: res je mukatrpno.zdaj pa se lahko zjočem-pravi blagoslov,balzam za dušo.ko gledam film,tako uživam ,ko se cmerim,če le najdem priliko si dam duška.da jih le začutim v svojih očeh,pa se počutim dobro,varno.pa od sreče tudi letijo

pol mam pa tako lepe zelene oči

[devica]

Res pametna knjiga bla to, sanjalica...

 

Ja, moj PMS je bil tud cel v solzah, pa ni blo treba velik se trudit, da so se prkotalile po licih

[Natasha]

Jok je meni kot ventil, k ga odpreš in iz tebe steče tisti višek (emocionalni), da se pol spet vse lepo uravna .

Zadnje čase raje jokam, kot pa butam z glavo v zid ! Za deset minut se odmaknem in pol sem dobra - seveda, če me prime jokat ..... Drugače se pa raje režim

[sfinga]

ko se smeješ , se vsi smejijo s teboj , a ko jokaš , ponavadi jokaš sam...

[Natasha]

Saj je prov tko Sfinga, a ne?

[Guest sanjalica]

Včasih pa le potrebujemo /sicer je to egositično, ampak kaj čemo...takšni smo ljudje/ ramo..., da se je lažje zjokati, lažje prenesti bolečino in žalost...

 

Sicer pa ko premišljujem o tem, kdo me je "videl" jokati...samo tisti, ki so mi v danem trenutku bili zelo blizu srca.....

[Piko]

Sicer pa ko premišljujem o tem, kdo me je "videl" jokati...samo tisti, ki so mi v danem trenutku bili zelo blizu srca.....

Kadar mi je v zadnjih letih prišla solza v oči, mi je vedno od srca, iz srca, kakorkoli komu prav.