Agresija

[Aira]

Sprašujem se koliko nas je kdaj izkusilo fizično zlorabo- udarce, bolečino zaradi verbalne grobosti v družini morda, celo spolno zlorabo...

 

(Je takšna tema že odprta mogoče?)

 

Moja "bolečina" je iz OŠ, ko se nisem znala postaviti zase in sem bila na milost in nemilost prepuščena agresiji in tenkim živcem svojega očeta. Pač prideš iz šole ne pospraviš sobe on pride domov in se začne... prasica neumna itd. in klofute, potiskanje, metanje mojih stvari po tleh, potem se postavi pred tebe in se ti v oči posmehuje in te zmerja, tako da se počutiš še bolj kot drek in te je grozno strah njega... in življenja sploh, posledično si tudi nezaupljiv do drugih predvsem moških. Med drugim se spomnim dogodka- 12 let- in sem imela v sobi omarico v kateri sem imela nametane šolske stvari in podobno. in pride se dret, mi vrže knjige v trebuh, da zletim v drugi kot sobe, zmeče vse stvari iz omarice in razbije okvir za sliko takšen s steklom, ki je bil darilo za rojstni dan od moje best frendice... takšne in podobne stvari, ki jih otrok težko prebavi. In opore ni bilo od nikoder, ker so vsi mislili, da si to zaslužim, ko sem potožila mami pa teti. Od mame je tudi padla kakšna klofuta, ko sem bila neubogljiva. Ampak ji ne zamerim, ker se je velikokrat tudi postavila zame in je bolj mehka oz, se z njo da pogovarjati.

Mislim da je veliko tega vplivalo na težave, ki jih sedaj odpravljam.

 

OK- olajšanje

 

Ima še kdo kakšne izkušnje?

[Michelle]

Vidim, da so brali, komentirali pa ne.

Verjamem, da je olajsanje, ce se clovek malce izpove. Vsaj meni je. Veckrat, ko kaj povem, bolje se pocutim.

Dobro se pa zavedam, kako lahko dejanja iz otrostva vplivajo na prihodnost.

Jaz imam sicer super starse, nikoli ni bilo nobenga psihicnega ali fizicnega zlorabljanja in mi je ful hudo, ko slisim take zgodbe. Mela sem pa probleme v soli ( na zacetku), otroci so me konstantno zmerjali in hitro sem ratala zakompleksana glede svojega telesa, postave...potem sem imela se probleme s prehranjevanjem in prekomerno telovadbo...zato sem zdaj mogoce nekoliko prevec obsedena s tem.Vem, da ni isto, kot da te "zafrkavajo" starsi, ampak posledice so vseeno.

 

Drzi se!

[kapica]

Sprašujem se koliko nas je kdaj izkusilo fizično zlorabo- udarce, bolečino zaradi verbalne grobosti v družini morda, celo spolno zlorabo...

 

(Je takšna tema že odprta mogoče?)

 

Moja "bolečina" je iz OŠ, ko se nisem znala postaviti zase in sem bila na milost in nemilost prepuščena agresiji in tenkim živcem svojega očeta. Pač prideš iz šole ne pospraviš sobe on pride domov in se začne... prasica neumna itd. in klofute, potiskanje, metanje mojih stvari po tleh, potem se postavi pred tebe in se ti v oči posmehuje in te zmerja, tako da se počutiš še bolj kot drek in te je grozno strah njega... in življenja sploh, posledično si tudi nezaupljiv do drugih predvsem moških. Med drugim se spomnim dogodka- 12 let- in sem imela v sobi omarico v kateri sem imela nametane šolske stvari in podobno. in pride se dret, mi vrže knjige v trebuh, da zletim v drugi kot sobe, zmeče vse stvari iz omarice in razbije okvir za sliko takšen s steklom, ki je bil darilo za rojstni dan od moje best frendice... takšne in podobne stvari, ki jih otrok težko prebavi. In opore ni bilo od nikoder, ker so vsi mislili, da si to zaslužim, ko sem potožila mami pa teti. Od mame je tudi padla kakšna klofuta, ko sem bila neubogljiva. Ampak ji ne zamerim, ker se je velikokrat tudi postavila zame in je bolj mehka oz, se z njo da pogovarjati.

Mislim da je veliko tega vplivalo na težave, ki jih sedaj odpravljam.

 

OK- olajšanje

 

Ima še kdo kakšne izkušnje?  

Aira, joj cist te zastopim!Hudo je to ja....

Pa verjetn se takrat niti nisi tocn zavedala, kaj se dogaja? Pac oci k te kaznuje, se dere nad tabo, vedn ko ni blo kaj prav..., pa sele zdej vidis kolk neke moci si potrebovala, da si to dala skoz?? No vsaj js pri sebi to vidim Zdej nimam pol tolk moci, ko sm jo takrat mela (al pa se je ne zavedam), pa takrat sploh nism vedla, da jo mam..., je pac blo neki, na kar nisem mogla uplivat (ceprav pri meni ne oce), zdej sele nekak vse emmmm "prihaja za mano"! Po drugi strani pa nekak kr bezim od vsega tega... tko kot bi si zakrivala oci pred resnico... Ne da bi kaj prikrivala, enostavn se nocem spominjat, nekak bojim se! pa pojma nimam cesa? ceprav, da dobi vse to moc nad mano rabim strah, tega pa zaenkrat se nimam, pa upam, da ga tudi se naprej ne bo... Kaksne tezave zdaj ti odpravljas?

 

Js se trudim vse to jemat kot zelo pomemben izziv, izksunjo... ceprav me velikrat zlomi, ko se utrinki spominov pojavljajo v raznih trenutkih! Mah tolazenje kot to z izkusnjamii pa izzivi je pa tud neumnost! zakaj bi pojme oznacevali, da bi jih lahko razumeli?

[Buddha]

ah, nima smisla spomine vrtat

tisti starš,ki tolče otroka,ni zrel, da ima otroka. Treba njega tepst. A kdo potem otroku verjame, da je tepen? Otrok potem mora dvakrat več energije vlagat vase, da dozori; starše prerasti in svoje zorenje poslušat

[Tamburin]

(Je takšna tema že odprta mogoče?)

Ja. Evo tukaj: Nasilje

[Aira]

Js se trudim vse to jemat kot zelo pomemben izziv, izksunjo... ceprav me velikrat zlomi, ko se utrinki spominov pojavljajo v raznih trenutkih! Mah tolazenje kot to z izkusnjamii pa izzivi je pa tud neumnost! zakaj bi pojme oznacevali, da bi jih lahko razumeli?

da jih izkoreninimo, da nimajo več moči nad nami... da se oddaljimo od njih in jih opazujemo iz drugačnega zornega kota. nismo več tista šibka oseba, ki dovoli da tolčejo po njej, ampak nekdo ki odloča o sebi in o svojem življenju... zato pač spravimo izkušnjo v besede v zavest- da se soočimo z njo. potlačiti je najslabše. zdaj imamo moč.

 

težave... predstavljaj si eno ascedentalno rakico, ki jo je oče gnjavil... no tako je. :xx!: ampak se ne pustimo

 

kakšni utrinki se ti pojavijo? kaj se dogaja v teh trenutkih? ne boj se soočenja s tem. kar čutiš lahko zdraviš...

[Aira]

Otrok potem mora dvakrat več energije vlagat vase, da dozori; starše prerasti in svoje zorenje poslušat.

Živio 1budala zakaj pa takšen nick :o|o:

 

res je to kar praviš.

 

včasih nam je namenjeno doseči, preseči naše korenine, starše in to...hm. usoda pa za to poskrbi na svoj način. dobro je da potegnemo iz vsega največ kar se da, modrosti, razumevanja in tako zmagamo ...

[Aira]

thx Tamara

[Volk K.L.]

Ja strogega fotra sem imel. Padale so klofute. Vendar to ni bilo toliko hudo kot v osnovni šoli. Vsak dan sem bil zmerjan z bosancem, čefurjem, smrdljivcem čeprav so nekateri slovenci še bolj smrdeli, prokleti južnak sem bil. Prfoksi niso bili čisto nič drugačni. Celo so nekateri razpihovali vsesplošno mržnjo do jugičev. Sam sem se postavljal po robu iz dneva v dan, dobil buške, ali pa so dobivali buške od mene. Iz dneva v dan šikaniranje, verbalno izzivanje, vsak dan borba da ostanem na gladini vode. Premalo nas je bilo sotrpinov. Zanimivo je da smo izgledali kot vsi ostali. Nobenih posebnosti, niti v jeziku ni bilo naglaska. Danes se čapci ločijo od ostalih po imidžu, poleg tega so izredno nasilni. Temu se prav nič ne čudim. Če ne bi bili, potem bi bili oni žrtve. Mi ali oni. To je ta logika po osnovnih šolah. Napad in agresija je najboljša obramba. Kdor trdi da je iz leta v leto vse več nasilja po šolah je zelo nepoučen. Nasilje je obstajalo že v socialističnih časih. Samo takrat so ga nasrkavali južnaški otroci. Takrat je bilo vse v najlepšem redu. Za nič na svetu ne bi nobenemu otroku privoščil da preživi pekel v osnovni šoli, v enaki meri kot sem ga jaz. Da doživi rasizem hujše vrste. Danes se sprašujem od kod takratnim sošolcem tolikšno sovraštvo do južnakov. Saj so bili še otroci. Pa kako so jih starši lahko tako vzgajali. Osnovna šola v katero sem hodil je bila zloglasna po ksenofobiji že v 80' letih. Poudarjam zloglasna po celi Sloveniji, kar se tiče šolskih krogov. Moji starši tako kot ostali so takrat slepo verjeli v avtoritete učiteljev. Verjeli so v sistem. Niso hoteli slišati nič o tej problematiki, ker enostavno niso hoteli verjeti. Tudi ko sem jim dostikrat omenil kaj se dogaja v šoli, niso imeli posluha. Ne bom nikoli pozabil matematkarce, ki nas je poučevala od 5 do 8 razreda. Bili smo trije jugiči v razredu. Samo mi smo kvarili povprečje v celem klasu. Samo mi trije smo se gibali med 1 in 2. Kadarkoli smo reševali naloge na tabli nas je prekinjala, delala zmedo itd. Na koncu smo zmeraj za las naredili matematiko. Staršem se ni zdelo čisto nič čudnega, da je to bilo bazirano na nacionalni bazi. Inštrukcije, dodatni pouki itd. Danes je eden diplomiral iz računalništva, jaz študiram telekomunikacije, tretji pa je diplomiral iz geodezije. Na vseh treh študijih pa je velik poudarek matematike. Ko zaslišim ime moje osnovne šole, se mi zatresejo roke. Bog ne daj, da bi svojega otroka vpisal v to šolo. Bog ne daj.

[kapica]

da jih izkoreninimo, da nimajo več moči nad nami... da se oddaljimo od njih in jih opazujemo iz drugačnega zornega kota.

 

težave... predstavljaj si eno ascedentalno rakico, ki jo je oče gnjavil... no tako je. :xx!: ampak se ne pustimo

 

kakšni utrinki se ti pojavijo? kaj se dogaja v teh trenutkih? ne boj se soočenja s tem. kar čutiš lahko zdraviš...

 

ja, izkoreninit! zoprne, kaj vem kaj! oddaljit, pa jih lepo v miru premelest... sam ko je treba pa tolk poguma al pa ne jeap, vem da kar cutis lahko no zdravis lih ne..., lahka pa se zaves, sprejemas, in s tem rastes! pa sj mi ratuje....pa upam, da tebi tudi! pa vsem ostalim na taksen ali drugacen nacin tud!

 

kaksni utrinki? ne vem... k jih nocem vedet... sj ne! recimo ze samo neki dni nazaj, je en prijatelj neki zivce zgubil pa se je razpenu na nas vse ki smo bli tam v njegovi blizini prisotni...brrrr kr stresl me je!!! sej se da vse na miren pa lep nacin (ali pa vsaj tihi nacin) povedat!!!!!!!!!!!!!! ne rabis zato lih upitja! jao sm proti temu! je pa se... ah tko, cudn, ne znam napisat, ne vem povedat... sej ce bi se potrudla gre... ampak se nocem! mi tk zaenkrat cist pase!al pa mam prevec drugega dela, da bi se s tem posebej obremenjevala?? pa sej se tko vidi!!! mislm da se hhmmm lahk ze tle, glede na vsebine, stavke...vidijo odsevi vsakega....tole je tko neka zrcala slika realnosti... res, da lahk odseva v drugacno smer kot sije sonce, sam vseen, neka slika je pa le

[Aira]

Vsak dan sem bil zmerjan z bosancem, čefurjem, smrdljivcem čeprav so nekateri slovenci še bolj smrdeli,  prokleti južnak sem bil. Prfoksi niso bili čisto nič drugačni. Celo so nekateri razpihovali vsesplošno mržnjo do jugičev.

:xx!: :xx!: :xx!:

 

 

Volkec

[kapica]

volkec

 

strpnosti pa res primankuje ze iz pradavnih casov!Je pa v drugi skrajnosti velik prevec podcenjevanja.... zaradi neumne zaslepljenosti in sovrastva, brezobzirnega pocetja grozodejstev...

 

primankuje svetlobe v oceh!

 

Lepo, da si iz tega potegnil, da svojih otrok ne bos tja posilal.... sam sej casi se kljub vsemu spremninjajo! in nikjer ni receno, da kar se je tebi dogajalo, da se bo tudi njim

[Volk K.L.]

Vidim, da so brali, komentirali pa ne.

Verjamem, da je olajsanje, ce se clovek malce izpove. Vsaj meni je. Veckrat, ko kaj povem, bolje se pocutim.

Dobro se pa zavedam, kako lahko dejanja iz otrostva vplivajo na prihodnost.

Jaz imam sicer super starse, nikoli ni bilo nobenga psihicnega ali fizicnega zlorabljanja in mi je ful hudo, ko slisim take zgodbe. Mela sem pa probleme v soli ( na zacetku), otroci so me konstantno zmerjali in hitro sem ratala zakompleksana glede svojega telesa, postave...potem sem imela se probleme s prehranjevanjem in prekomerno telovadbo...zato sem zdaj mogoce nekoliko prevec obsedena s tem.Vem, da ni isto, kot da te "zafrkavajo" starsi, ampak posledice so vseeno.

 

Drzi se!

Glede telesne postave. Veš imam zelo prelepo izkušnjo z žensko, ki je malce bolj obilne postave. Neverjetno je česa vsega me je naučila. Najlepša izkušnja in zelo lepi spomini . Po tej plati sem jo imel zelo rad (še zmeraj je kotiček v srcu). Nikoli mi ni hotela priznat da je ženska v srednjih letih, ki ima rada non-stop spremembe, zato sva se spičla do amena. Zelo, zelo spičla. Češ kao užaljena, čeprav se mi zdi to človeško, glede na to kako hladnega moža ima. Če pogledaš njeno močnejšo postavco je ona prava zapeljivka . Obvlada sto na uro in s tem se je tudi izdala. Ima veliko izkušenj pri zapeljevanju.

Zato naj te to ne sekira. Važna je tvoja notranjost. Ogenj je v tebi . Dece lahko spravljaš na kolena s svojo osebnostjo. Go and get it girl .

[Volk K.L.]

Kapici in Airi

 

 

pa še enga

 

Kapici

 

Airi ...

[Volk K.L.]

Lepo, da si iz tega potegnil, da svojih otrok ne bos tja posilal....  sam sej casi se kljub vsemu spremninjajo! in nikjer ni receno, da kar se je tebi dogajalo, da se bo tudi njim

Ja danes je kar velik problem najti pravo šolo, ki bi ustrezala otroku in njegovi duši.

[nataly]

Volkec - kaj pa se ti je zgodilo?

Mislim.....ej-še nikoli te nisem tako jeznega brala. Ne samo v tem, ampak tudi v drugih postih.

Je pa prav, da si daš duška. Kaj bi kuhal jezo in zamero. Itak.

 

Jaz pa zgledam tako "orientalsko", da me vsaki drugi -ki me ne pozna ima za kakšno albanko...črni lasje in svetla polt....potem pa si predstavljaj - ko mi kdo namigne - kaj pa ti tu iščeš...ali kaj v tem stilu..pismo...pa je edino kar "orientalskega" v meni - malo madžarške krvi...tak...za temperament od pradedka..

 

Ja. Tole iz OŠ je šit. Tudi jaz sem ga bila deležna - dokler se nisem stepla Zob za zob...pa magari skoraj ukor potem fasala . Mirna in tiha nataly se stepla z največjim pretepačem v razredu. Menda je bil zaljubljen vame in se je v tistih časih to pač tako kazalo

Revšična mojih je bila menda povod...ali kaj...kaj vem. In mi je vseeno.

To je obdobje, ki je za mano.

 

Tudi oče naju je s sestro znal kdaj pritisniti. Pri meni je to nekako takole-če si kriv - si kriv, bog ne daj, da pa kaj po krivici...potem pa je ogenj v strehi...in pri 17-tih, ko me je poskušal udariti odkorakala od doma.

 

Potem partner - ja tudi to.

Enkrat. Krepko po nosu.

Jaz pa nož v roke Prav, pa se dajmo do konca. In v tistem trenutku sposobna ubijati(ni bilo prvič, da sem vzela nož v roke...tako mimogrede.....starejši člani lnf se bodo tega spomnili)...Nikdar več mu na kraj pameti ni padlo, da bi udaril.

 

Če imam prav ali ne - ni važno. Smiliti sama sebi se ravno nimam časa. In življenje teče dalje.

[Volk K.L.]

Volkec - kaj pa se ti je zgodilo?

Mislim.....ej-še nikoli te nisem tako jeznega brala. Ne samo v tem, ampak tudi v drugih postih.

Je pa prav, da si daš duška. Kaj bi kuhal jezo in zamero. Itak.

Ah zdaj sem v takšnem obdobju.

[skwo]

Sprašujem se koliko nas je kdaj izkusilo fizično zlorabo- udarce, bolečino zaradi verbalne grobosti v družini morda, celo spolno zlorabo...

draga aira,jaz sem imela kokteil vseh treh.to ,da sem preživela mi da misliti,da to ni bilo krneki.ne verjamem v naključja.

od vsega tega nasilja je pomembna le ena stvar,da si v tvojem življenju ne najdeš vzorca ali celo podaljšane roke verjamem,da se ta kalvarija lahko konča.

[skwo]

 

Ah zdaj sem v takšnem obdobju.

rasizem je grda reč.jaz osebno dam tu poudarka na domači krog,saj se mi zdijo najbolj odgovorni za te stvari. :xx!: :xx!:

to kar je vam trem uspelo pa je dobra klofuta učiteljem-bivšim.želim si ,da bi visoko ,visoko prilezel in bi se dejansko smejal zadnji

[majica]

U Aira....mava podobne izkušnje... Matlretiran človek lahko postane sadist, al pa se povzdigne nad nasilje in rata še bolj čist kot ob normalnem otroštvu...

[Amis]

ja, majica, čista resnica ...preverjeno v praksi. moj foter je mel zverinskega očeta, ki se je izživljal nad njim, tako, da jih je dobil še za svoje brate in sestre. pa si je obljubil, da svojih ne bo tepel...in naju s sestro res ni. se je pa včasih razburil, kar je bilo bolj čutiti in videti, kot pa slišati, saj ni nikoli kričal. ampak energetsko je pa sekalo, tako da sva se s sestro umaknili, če sva se lahko. je pa v njem verjetno še veliko teh starih spominov na ravnanje njegovega očeta. mama je bolj obvladala čustveno izsiljevanje na zelo prikrit način. včasih je blo prav zoprno. tretjo stvar doživela na morju, naivnost pri 17. sam sem se tako borila, da sem šla še kar lišo čez. u bistvu je to veliko bolje, kot da se ti zgodi v družini, kjer si premlad in premajhen, da bi lahko karkoli ukrenil. me pa vedno spravi u bes in žalost hkrati, da se je to otrokom dogajalo in se še dogaja :xx!: :xx!:

 

tako da, vsako nasilje :xx!: .........veliko ljudi s težkimi izkušnjami v življenju, so največji sončki in

[Mick]

Hih Volkec, mogoče pa sva zaradi nekaterih življenskih izkušenj tako "borbena" vizavi nestrpnežem, ker sva nestrpnost čutila na lastni koži. Sam je sicer nisem čutil zaradi "čefurstva", bolj zaradi moje za tiste čase "drugačnosti". Pa tud fasal sem jih kdaj zaradi tega. :xx!:.....enkrat so me tipi počakali s koli in verigami ter me premlatili do nezavesti. :o|o: Foter pa me je konkretno, s pasom, namlatil le ene dvakrat.......drugič ga je potem totalno minilo, ker je dosegel popolnoma nasprotno kot je želel. Ne vem, v meni je nasilje nad menoj sprožilo totalen revolt......v trenutku, ko se je izvajalo sem bil tako več ali manj nemočen, samo potem sem postal še bolj trmast, še bolj svojeglav. Danes se do teh tipov v osnovi obnašam enako kot vedno, malce prezira je v meni, heh....le oni se do mene obnašajo precej bolj spoštljivo.

[Marsa]

Aira, tole sem prebrala vceraj in takle post ni kot kateri drugi, kjer das smeskota, en stavek... ipd. Tole moras prebrat, se zamislit (*ce si urednik, poiskat obstojeco temo, pogledat, ce bi ju zdruzil, thanx, Tamara!)...

Skratka - to je prevec resno, da bi nekako zviska, na hitrico, zgolj podal svoje mnenje, racionalno...

 

Zalosti me, da je bilo tako, svaka ti cast za dober odnos, no, saj zrelost pa potem niti ni tako nenavadna pri tebi, saj imas potemtakem ze precej izkusenj, si imela tudi dosti sans razmisljati o lajfu, krivici in podobnem...

 

Zalostno je tole, marsikdaj otrok potem vlece dalje isti vzorec, se posebej, ce gre za isti spol (recimo, ko bo moz tepel doma zeno in otroke, je zal dosti moznosti, da bo kasneje tudi sin postopal podobno)....

 

Mene niso doma nikoli tepli; oce me ni nikoli udaril (se hvalabogu, ker tisti drobckani spomin, ki ga imam nanj, bi bil ves 'zapolnjen' s tem potem, ce bi kaj takega bilo, jaz pa se ga spomnim kot totalnega zivca, vendar skoz z nasmehom, tak hudomusen clovek), mama pa morda dvakrat ali trikrat po riti kao, brez veze, nic posebnega....

 

A sem imela pa vseeno v lajfu ful opraviti z agresijo... to bo najbrz zato, ker sem tudi sama nagnjena k agresiji. :o|o:

 

Jaz tudi ne tepem tamalega, dvakrat sem ga po riti, drugje ga nisem nikoli udarila, tepsti mi je nekako... mimo, zalostno, tam udarjati v telo, meso sebi dragega cloveka.... ne vem, no, tragicno se mi nekako zdi, grozno...

 

Sem ga pa nekoc v ihti prav skoraj 'vrgla' v posteljico, ko se je drl vse noci, torej sem postopala totalno narobe, ravno obratno, vendar nisem imela vec potrpljenja za blago umirjanje... To je bilo grozno in agresivno dejanje z moje strani in sem si zapomnila tole...

In prevec se derem (no, sem se) - to je tudi agresija, pa grdo gledam nekako, da zgleda kot da sem ful slabe volje in bo zdaj zdaj pocilo, v resnici pa samo kaj razmisljam ali kaj takega..... Tako da sem kao kar 'opasna'......

 

Sem pa z agresijo navadno itak sebi skodovala, nikoli ne bi udarila tamalega, a sem pa brcnila v nemoci v podboj recimo ze...

[Mick]

In prevec se derem (no, sem se) - to je tudi agresija, pa grdo gledam nekako, da zgleda kot da sem ful slabe volje in bo zdaj zdaj pocilo, v resnici pa samo kaj razmisljam ali kaj takega..... Tako da sem kao kar 'opasna'......

 

Sem pa z agresijo navadno itak sebi skodovala, nikoli ne bi udarila tamalega, a sem pa brcnila v nemoci v podboj recimo ze...

To mi je pa nekak znano...... Sam sem se tud poboljšal že precej....

[Pujsita]

Matlretiran človek lahko postane sadist, al pa se povzdigne nad nasilje in rata še bolj čist kot ob normalnem otroštvu...

 

Nasilne in agresivne osebe se počutijo slabo znotraj sebe, nesigurne, slabe, notranji mir je zanje tujka. tako da v bistvu izražajo bolečo notranjost navzven in se ponavadi z nadvlado dokazujejo, v smislu,da se jih uppošteva. V taki situaciji dobijo žrtve zahtevne preizkušnje.

 

Če kaj takega doživiš v otroštrvu in si sposoben preseči in normalno zaživeti, mislim,d a si zmagovalec.

 

Tako da čestitke vsem vam : Skwo, Aira, Amis, Majica,Kapica, Nataly in Volkec, da ste tule z nami, s takim razmišljanjem.

 

Za otroštvo nismo odgovorni, ja, kaj se nam dogaja, kasneje je pa naša odgovornost naše življenje in treba si ga je narediti najlepšega .