Budno sanjanje

[Ina]

Živjo!

 

Nekaj časa nazaj se mi je zgodilo, da sem se v trenutku, ko sem zaspala, zavedla. Bila sem nekje pod stropom in čisto 'trda' od strahu. Ko sem dojela, kaj se dogaja sem si začela govort: poglej roke! In vsakič, ko sem jih pogledala so bile bolj zmaličene. Manjkali so prsti in podobno. Sicer sem bila, zelo vesela, ker mi je spontano ratalo nekaj kar sem namensko poskušala doseč pred ful leti. Zraven me je bilo pa tako strah, da sem naenkrat dobila občutek, da se mi približuje nekaj 'zlega'(sveda je bil to samo zoprn šum, ki celo noč leze iz cevi v moji spalnici). Potegnila sem se nazaj in zaspala. Zjutraj sem bila čisto iz sebe. Potem se mi je to zgodilo še parkrat...

 

Če ima kdo kakšne izkušnje s tem bi bila ful vesela če bi kaj napisal...

[nosorog]

Živjo!

 

Nekaj časa nazaj se mi je zgodilo, da sem se v trenutku, ko sem zaspala, zavedla. Bila sem nekje pod stropom in čisto 'trda' od strahu. Ko sem dojela, kaj se dogaja sem si začela govort: poglej roke! In vsakič, ko sem jih pogledala so bile bolj zmaličene. Manjkali so prsti in podobno. Sicer sem bila, zelo vesela, ker mi je spontano ratalo nekaj kar sem namensko poskušala doseč pred ful leti. Zraven me je bilo pa tako strah, da sem naenkrat dobila občutek, da se mi približuje nekaj 'zlega'(sveda je bil to samo zoprn šum, ki celo noč leze iz cevi v moji spalnici). Potegnila sem se nazaj in zaspala. Zjutraj sem bila čisto iz sebe. Potem se mi je to zgodilo še parkrat...

 

Če ima kdo kakšne izkušnje s tem bi bila ful vesela če bi kaj napisal...

Enkrat samkrat sem skušal "izpeljati" astralno projekcijo, takoj sem uspel in nikdar več poskusil.

Kadar smo v tej fazi oz. svetu, vse deluje "na misel". Zmaličene roke vidiš zato, ker te v trenutku zavestne astralne projekcije obvladuje strah. Preberi si knjigo "astralna projekcija" avtorja Brennana. V prodaji je ni več, v knjižnicah pa jo imajo. Tam je cel kup koristnih napotkov, kako ravnati v takšnih slučajih in - delujejo. Npr. Brennan svetuje, da v primerih, ko v astralnem svetu srečamo kakšno pošast,l to pošast enostavno preskočimo. To sem jaz poskusil in "dela". Finta je le v tem, da si vcepiš v zavest, da je na astralni ravni cel kup takšnih in drugačnih astralnih bitij in to jemlješ kot nekaj normalnega. Če se te polasti strah, se te loti cel niz strašnih bitij, ki tvoj strah še potencirajo, izkrivljeno pa tudi vidiš stvari okoli sebe (tako je tudi v realnem lajfu, le da se tega običajno ne zavedamo!!!), Če pa stvari počneš z vedrino (na materialni, astralni ali kakšni drugi ravni), te obkrožijo bitja, ki jim takšna energija (vedrina) paše. Ključ do tega, kaj in kako vidiš je torej v tebi.

[devica]

Kaj? A to spiš, pa se ti to dogaja, kao sanjaš, al kaj?? Nč jasn A lahk kdo to mal bolj natančn razlož, kk prideš do tega, kk se ti to zgodi?

[nosorog]

Kaj? A to spiš, pa se ti to dogaja, kao sanjaš, al kaj??   Nč jasn A lahk kdo to mal bolj natančn razlož, kk prideš do tega, kk se ti to zgodi?

Ko spiš se to itak dogaja - da astralno telo zapusti fizično, s katerem je v stiku s t.i. "srebrno vrvjo" (ta vrv dejansko obstaja - na moji zavestni astralni projekciji sem jo poiskal). Tu govorimo o zavestni astralni projekciji - ozavestimo to, kar se itak dogaja. Obstaja več tehnik. Tudi tebi priporočam Brennanovo knjigo Astralna projekcija, kjer boš dobila odgovore na večino vprašanj, ki si jih ljudje v zvezi s tem zastavljamo.

[devica]

Hvala. Se bom posvetila tem stvarem polet, ko bo dost cajta.

[Ina]

Meni se je to zgodilo čisto spontano. Sploh nisem niti razmišljala o tem. Potem sem ugotovila, da pomaga, če se ponoči zbudim, čez čas pa zaspim nazaj. Tak občutek imam, kot da nekam padem.

Nosko, hvala za predlog knjige. Je pa zanimivo, da sem kasneje dobila knjigo Umetnost sanjanja od Castanede in da on tudi omenja, da je imel čisto zmaličene roke.

Kasneje si nisem več gledala rok, ker je postajalo vedno lažje. Pa tudi strah me ni blo več. Enkrat sem celo poskusila letet. Splezala sem na nekakšen zidarski oder (ful je blo visok) pa sem skočila dol. sam hec je bil, da letet nisem mogla. Padla sem na tla, ki so bila kar trda.

Nosko, ti si rekel, da raje nisi več poskušal. Zakaj? Meni se pa zdi, da je v temu nek ključ za spoznavanje samega sebe...

[nosorog]

Nosko, ti si rekel, da raje nisi več poskušal. Zakaj? Meni se pa zdi, da je v temu nek ključ za spoznavanje samega sebe...

Na astralni ravni sem srečal cel kup takšnih in drugačnih bitij. Vem sicer, da so tudi na fizični ravni ves čas okoli nas, a ozaveščanja dejstva o njihovi prisotnosti preprosto nisem želel več razvijati. Ko sem se namreč takrat z astralnim telesom vrnil v fizično, sem bil tako pod vtisom bitij iz astralne ravni, da sem se kar nekaj časa oziral, kje je kakšno.

Vedno mi je bilo popolnoma jasno, da jim lahko z mentalno-čustveno naravnanostjo vladaš, vendar pa je današnji tempo lajfa takšen, da smo občasno "malo načeti" in šibkejši. V takšnih trenutkih imajo razlilčna energijska bitja nad nami moč, ki je premo sorazmerna stopnji našega "priznavanja obstoja" teh bitij. Vsak strah(in spremljajoča bitja) te takrat še bolj sesuje itd.

V enem svojem članku (Amuleti in talismani - objavljen bo v naslednji Karmi plus) sem že omenil dialog zlobne čarovnice Mab in njene sestre iz filma Merlin, ki govori prav o teh stvareh. Mab nagovarja sestro, naj ji pomaga spreobrniti ljudi nazaj k starim šegam in to utemeljuje takole:"Če v naš obstoj (obstoj čarovnic) ljudje ne bodo več verjeli, bomo povsem izgubile moč!"

Preprosto povedano, menil sem, da je zaenkrat za moje "zdravje" bolje, da pustim te stvari pri miru.

[Ksenia]

Nosorog nekaj me zanima, o katerih bitjih ti govoriš, o tistih ki zaradi določenih zadev lebdijo med astralom in fizičnim trdnim tlom ali tistim ki ti pomagajo...

ok to je povedano tko laično sam sedajle se bne morem točno spomnit, kako smo imenovali ta bitja na eni delavnici, nekako približno po spominu so to bitja ki tavajo in se ti prilepijo...

[č.v.e.k.a]

Nosorog nekaj me zanima, o katerih bitjih ti govoriš, o tistih ki zaradi določenih zadev lebdijo med astralom in fizičnim trdnim tlom ali tistim ki ti pomagajo...

ok to je povedano tko laično sam sedajle se bne morem točno spomnit, kako smo imenovali ta bitja na eni delavnici, nekako približno po spominu so to bitja ki tavajo in se ti prilepijo...

 

misliš na elementale?

[Ksenia]

me boste pripravili da bom šla stare zapiske iskat... recimo da so to to, čveka... pismo spomnim se da je razlagal da so to neka bitja grosteska ki so se ujela...

[Sončna Vila]

Če se te polasti strah, se te loti cel niz strašnih bitij, ki tvoj strah še potencirajo, izkrivljeno pa tudi vidiš stvari okoli sebe (tako je tudi v realnem lajfu, le da se tega običajno ne zavedamo!!!), Če pa stvari počneš z vedrino (na materialni, astralni ali kakšni drugi ravni), te obkrožijo bitja, ki jim takšna energija (vedrina) paše. Ključ do tega, kaj in kako vidiš je torej v tebi.      

Ouuuu yesss

 

 

Sončna Vila

[nosorog]

Nosorog nekaj me zanima, o katerih bitjih ti govoriš, o tistih ki zaradi določenih zadev lebdijo med astralom in fizičnim trdnim tlom ali tistim ki ti pomagajo...

ok to je povedano tko laično sam sedajle se bne morem točno spomnit, kako smo imenovali ta bitja na eni delavnici, nekako približno po spominu so to bitja ki tavajo in se ti prilepijo...

Astralna ravni pravimo tudi čustvena. Sklepam, da nastane večina bitij, na katere tam naletimo kot posledica ekstremnih čustvenih stanj (prepirov, strahov, želja, sreče ...).Takšne energije sproščamo ljudje, spojijo pa se s sorodnimi ali pa delujejo in se razvijajo avtonomno.

V že omenjeni knjigio Astralna projekcija Brennan npr. opisuje tehniko, pri kateri si za astralno potovanje mentalno skreiramo astralno vozilo in to, kako se je potem takšna energijska tvorba osamosvojila in svojega tvorca ni več ubogala.

Povsem mogoče pa je, da iomajo na tej ravni svoje energijske odseve tudi različna energijska bitja, ki jih na materialni ravni (z očesom) ne zaznavamo (bitja elementov ipd.), poleg tega pa ni povsem jasno niti to., kaj se zgodi z astralnim telesom nekega človeka po fizični smrti. Moram pa reči, da na mojem zavestnem astralnem potovanju na bitja človeških oblik nisem naletel.

[Ksenia]

hvala, sej baje ni človeških oblik, so kot ene spake, moram tolo knjigico navabit... ok jaz sem v nekaj stralnih blodenj, se uspela dvigniti, leteti, določena občutja sem pa bolj čutila kot videla... sem pa tudi npr. obiskala koga - mogoče samo domišljija delala, čeprav sem dobila potem zanimiv sms

[nosorog]

hvala, sej baje ni človeških oblik, so kot ene spake, moram tolo knjigico navabit... ok jaz sem v nekaj stralnih blodenj, se uspela dvigniti, leteti, določena občutja sem pa bolj čutila kot videla... sem pa tudi npr. obiskala koga - mogoče samo domišljija delala, čeprav sem dobila potem zanimiv sms

Hm. Ko sem iskal srebrno vrv, sem sebe videl kot človeško obliko. Drugače pa res same spake. Ene zlo hecne, naletel pa sem tudi na črno bitje, podobno ogromnemu kupu dreka z usti in očmi. :xx!:

[Ina]

V Castanedini knjigi piše, da obstaja sedem vrat. In sanjač mora odpreti vseh sedem vrat (kao). To, kar se je zgodilo meni, naj bi bila prva vrata. Temu pravi 'nameravanje energetskega telesa'. Torej, da imaš pred spanjem namen, da boš tudi, ko zaspiš, ostal buden.

To, kar se je zgodilo tebi, Nosko, pa so že tretja vrata sanjanja. To, da bi videla sebe meni še ni uspelo.

Sem pa tudi sama videla nekakšno bitje. Zdelo se mi je, da je moški, vendar je ves čas stal v senci. Zdi se mi, da sem se ga rahlo ustrašila in sem ga potem na pol ignorirala. Ves čas pa je bilo moč čutiti njegovo prisotnost.

[SmartyM]

Kar nekajkrat se mi je zgodilo,da sem se znašla pod stropom sobe in sem gledala svoje roke,včasih sem si želela,da bi mi to enkrat uspelo in mi potem je večkrat.Vse je bilo enako kot je v resnici:soba,sence,skratka vse.Astralna projekcija pač.Velikokrat sem se učila leteti v sanjah in sploh ni bilo lahko,nazadnje sem bežala pred nekim zasledovalcem,se odrinila od zidu in zletela do zvezd ,ki so bile ljudje,taki prosojni,z lepimi obrazi,potem sem bila tam dolgo časa,čeprav sem hotela nazaj z Namenom,da bi si jih "zapomnila" .Aja astralne izkušnje...nekajkrat sem sanjala,da je bila tema v sobi in jaz hočem prižgati luč.S hrbtom se približujem stikalu in ga falim.Od strahu sem padla v "nezavest" kao...,to se mi je zgodilo potem še enkrat,tretjič,pa sem se zavestno uprla strahu in se oprijela pohištva,da nisem padla dol.Vedno sem imela občutek,da me je strah v hrbet,ker imam tam energetsko luknjo.Se kdaj zavedate,da vas bo tlačila nočna mora že preden zaspite?Ali kdaj veste to že v naprej?Jaz vedno in,ko sem tam,vem da sem v nočni mori in težko se zbudim.Aja še ena hecna.Enkrat sem bila s prijateljico pri nekem znancu in smo meditirali.Naredili smo energetski trikotnik.Bila sem zaljubljena v nekoga in strašno me je zanimalo kako izgleda njegova soba.Nekako sem odfrčala tja in pristala v tej sobi.Kasneje sem se prepričala da je tam točno tako,kot sem videla že prej .P.S.če boste že frčali takole naokoli,ne pozabite,da se spodobi preden kar vletite-"potrkati" .

[nosorog]

Še ena zanimivost v zvezi z astralno projekcijo - v Belorusiji sem spoznal enga tipa, ki je to ful obvladal (šolal se je v Tibetu). Nekaj časa sva redno komunicirala in večkrat me je prišel na astralu "malo pogledat". To je bilo zagotovo res, saj mi je pravil o stvareh, ki sem jih v določenih obdobjih dneva resnično počel.

Povedal pa je, da obstajajo nekakšni naravni filtri, ki astralnim potnikom v določenih situacijah ne dovolijo, da tako "na skrivaj" vohljajo okoli drugih ljudi. Ti filtri so močna čustvena energija. Če se npr. z nekom prepiraš, seksaš ali počneš kaj drugega, zabeljenega z močnim čustvenim nabojem, baje ne more na astralu nihče zraven.

[Aira]

(še dobro) mogoče preveč zemeljske stvari, prizemljenost ... ker tudi hrana kot je meso vpliva na to da smo manj dovzetni za "višje" sfere ... (zmanjšana možnost vizualizacije)... torej smo manj prizemljeni ljudje tudi bolj dovzetni za astralne obiske?

 

[Amis]

jap, ziher.... vsako ima svoje prednosti in slabosti :o|o:

[Volk K.L.]

Hmmm zanimiva tema. Spominja na Castanedino knjigo Bitka Za Neznano. Sam sem mnenja, da meje naše podzavesti segajo daleč v neskončnost. Tisto kar je nas ljudi homo sapiense ločilo od ostalih vrst človeštva je ta, da že 50.000 let prakticiramo abstraktno razmišljanje (vrači, duhovniki, spiritualisti, Buda, Kristus), naša podzavest je ekstremno še neraziskano področje. Mislim da na tem področju, znanost še ni odkrila Amerike. Večji del tudi zaradi tega, ker je to zaenkrat tabu tema. Potovanje preko sanj in komuniciranje sanj, je že tako stara zadeva kot naše človeštvo. Najbolj so pri tem spretni avstralski aboridžini in severnoameriški indijanci. Hopiji so preko sanj napovedali katastrofo belega človeka in ostalega sveta. Vzrok naj bi bil voz s štirimi kolesi, ki se sam poganja. Bilo naj bi jih milijone, ki bodo bruhali ogromno dima in tako zatemnili mater Zemljo. Ogromno gozdov naj bi se podiralo, da se ustvarijo široke in dolge poti za vozove s štirimi kolesi. Hmmmm, zveni prekleto znano za današnji čas. Te napovedi pa so bile skreirane pred časom, še preden je Daimler skonstruiral motor z notranjim zgorevanjem. Sem se malo zamislil, porkodio.

[Ksenia]

Spomnim se, da sem v 1. razredu imela nekaj na očesu, torej sem nekako cel teden bila v temi, mislim celo, da sem ga kr preležala. Nič tv, branja, ničesar, en dan je mami odšla v trgovino, vem, da mi je kupila tisto zadevco, kot kocko, ki jo sestavljaš, vendar je bil valj, no ni bistvo to. Pravi da sm se drla noro drla, ko je prišla iz trgovine. Sedela sem na postelji in z odprtimi očmi zrla pred se, se tresla in ponavljala mami menihi, menihi v belem. Hotela me je prebuditi, pa sem ji dogovarjala, glej menihi so prišli pome. Vem, da sem bila budna in vem da so ob moji postelji stopali moški v belih oblačilih, s kapuco na glavi in brez obraza. Bilo je noro doživetje. Hja, pa še to mi je bilo zanimivo - menihi, nisem obiskovala verouka, krščanstvo mi je bilo popolnama tuje, še danes si ga predstavljam meniha recimo v črnem oblačilu, oni pa so bili v belih...

[nosorog]

Spomnim se, da sem v 1. razredu imela nekaj na očesu, torej sem nekako cel teden bila v temi, mislim celo, da sem ga kr preležala. Nič tv, branja, ničesar, en dan je mami odšla v trgovino, vem, da mi je kupila tisto zadevco, kot kocko, ki jo sestavljaš, vendar je bil valj, no ni bistvo to. Pravi da sm se drla noro drla, ko je prišla iz trgovine. Sedela sem na postelji in z odprtimi očmi zrla pred se, se tresla in ponavljala mami menihi, menihi v belem. Hotela me je prebuditi, pa sem ji dogovarjala, glej menihi so prišli pome. Vem, da sem bila budna in vem da so ob moji postelji stopali moški v belih oblačilih, s kapuco na glavi in brez obraza. Bilo je noro doživetje.  Hja, pa še to mi je bilo zanimivo - menihi, nisem obiskovala verouka, krščanstvo mi je bilo popolnama tuje, še danes si ga predstavljam meniha  recimo v črnem oblačilu, oni pa so bili v belih...

Beli menihi so cistercianci (katoliški red, ki izhaja iz benediktinskega reda). Pri nas nabašeš nanje v Stični, Kostanjevici na Krki in verjetno še kje. Zanje je značilno, da se preživljajo s fizičnim delom (stična: kis, čaji, zelišča ...).

Ko boš imela čas in voljo, priporočam obisk stiškega samostana. Prideš lahko praktično kadarkoli, dovolj je, če prideta dva, pa že pokličejo vodiča, ki ti razkaže in razloži vse živo.

[Ksenia]

da sama pridem do njih ane, če so me že prišli iskat... mislim, da sem takrat zavestno naredila pri 7 letih nekaj blokad, čeprav potek sanj pa usmirjam od nekdaj.... tu nekateri da ste poizkušali leteti, men je pa to v napol budnem sanju nekaj najlažjega in ko sem prvič recimo na tak način se dvignila sem vedela da to znam že od prej... da samo obnavljam znanje. Res pa je, da sem do nekako 5 leta starosti preživela v samoti, v naravi, kjer je bila poleg naše hiše samo še ena in potem tišina, gozd in živali. Da sem ohranila stik z naravo, kar dolgo časa.Srečna sem bila in nikoli osamljena.

[Mateja]

meso vpliva na to da smo manj dovzetni za "višje" sfere ... (zmanjšana možnost vizualizacije)...

Aira... če naj bi bilo to res, zame (spet) ne drži ... imela sem razne take variante, ki jih opisujete tu že zelo davno nazaj (in sem bila takrat čisto 'prizemljena' z mesom in po tvoje 'manj dovzetna za vizualizacijo' in 'astralna potovanja'... še celo zelo malo sem vedela o vsem tem ... pri 24 letih se mi je recimo 'zgodilo' (ker ni bilo sproženo zavestno), da sem kar na lepem dobila močno željo, da vzamem svinčnik in papir in začnem risati... nisem mogla govoriti, ne vstati s stola, roka je risala tako, da je z eno potezo (neprekinjena črta) narisala risbo, za katero na začetku niti približno nisem vedela, kaj bo iz nje nastalo... roka je dobesedno šibala čez papir, sunkovito in tako sem porisala CEL blok, ob risbi zapisala kakšno besedo... (ime kraja, ime osebe...)... narisala sem ženski obraz, zelo natančna risba (ki jo sicer niti pod razno ne bi znala narisati).. potem sem začela spontano pisati zgodbo te ženske, ki sem jo narisala (in videla - tudi hišo, v kateri je živela, okolico...) ... to je bilo v čisto 'budnem stanju'.... skratka, ko je šel moj takratni partner enkrat s frendi ven, je tam zagledal to žensko, ki sem jo narisala. Stopil je k njej in jo ogovoril... ženska je prišla točno iz tistega kraja (sever Evrope) na isti dan, kot sem jaz tisto risala in pisala, zgodilo se ji je tisto, o čemer sem pisala in opis njene hiše in okolice je bil točen ...

 

Prav tako sem že pred 25 leti lahko 'videla' skoz stene, kar se je frendom zdelo silno vaauu in so ves čas želeli, da 'se gremo to igro'... nekdo je šel v drug prostor (in en z njim za 'pričo') jaz pa sem si na list zapisala, kaj tam počne (recimo - vzel je to in to iz prvega predala...)

 

L. 1987 sem bila v kopalnici in zaslišala zelo glasno (kot bi mi kdo z megafonom na uho ...): 'živjo, kako si?'... zašibala sem iz kopalnice v sobo in vprašala partnerja, kaj vrabca je bilo to? On pa je tam mirno sedel in nekaj bral in me debelo gledal... 'pa dobro! Valjda si slišal tole???!!'...pogledala sem skoz vsa okna, če nimajo kakšne gasilske vaje ali kaj takega... nikjer nič... grem v koplanico in spet 'živjo, ne boj se'....

 

Zame zelo ključno je bilo 'potovanje domov', ko sem precej resno zbolela. Po prvem šoku, ko sem izvedela za diagnozo, sem se zavedla, da si pravzaprav 'želim domov'. Nisem našla v sebi volje in sploh želje, da bi 'ostala'. Ležala sem in si vrtela eno glasbo, zaprla oči... in želja, da 'bi šla' je postala izredno močna... spominjam se tega čisto v vsaki celici telesa... prešla sem neka 'vrata 11:11' (tako je bilo v zavesti, ne vem, kaj pomeni) in nisem imela več nobene konkretne oblike... srečevala sem nekaj 'postaj' z znanimi (ki niso bili v človeški podobi, samo prepoznala sem jih), vendar se tam nisem ustavljala ... nato sem vstopila še skoti ena 'vrata' (ni bilo nikakršnih vrat) in se znašla 'doma'... te 'domače' energije so me najprej malo 'pustile', da sem se naužila tega občutka, nato pa odpeljale nekam, kjer sem lahko videla sebe na Zemlji in takoj mi je bilo jasno, da bom šla 'nazaj'... zelo težko sem se ločila od tam... tudi to je bilo v budnem stanju... po tem sem kakšno uro skupaj jokala in naslednji dan točno vedela, kako bom šla skozi izkušnjo bolezni.

 

res, da v tehle naštetih situacijah morda ne gre za takšna astralna potovanja, ko se znajdeš v kotu sobe ali potuješ okoli... to sem doživela pri 11 letih pri operaciji srca... o tem sem že nekje pisala... želim reči, ne vem, kaj ima zdaj meso tukaj veze :o|o:

[Ina]

Mateja,

tvoja zgodba je ful zanimiva. Popolnoma se strinjam s tabo, da meso tu ni nujno nek faktor. Zdi se mi, da je za koga pač bolje, da ne je mesa, če želi,recimo v meditaciji, kam prit. Enim pa to pride čisto spontano, ne glede na to kaj jedo. Smo pač različni.

Je pa morda zanimivo to, da se je meni začelo dogajati budno sanjanje, ko sem imela konjunkcijo Saturna na Luno. Zunanji svet je bil ful kaotičen, zoprnije so se čez dan kar vrstile. Potem pa je prišla nočka, jaz pa sem vedela da bom imela spet privat epizodo Indiane Jonesa.