Otroka zaščititi ali pustiti, da se nauči...

[Tamburin]

Ja, spet ena tema o vzgoji... ampak tukaj bi rada postavila eno konkretno vprašanje:

Kdaj oz. v kolikšni meri smo starši dolžni otroka zaščititi ter kdaj je za otroka bolje, da pustimo, da se nekaj nauči iz lastnih izkušenj?

 

V mojem otroštvu je bilo tako, da me starši niso nikoli prav posebno ščitili. Če sem n.pr. prijokala domov, ker me je kdo od otrok na ulici udaril, so mi doma rekli: »Udari ga nazaj.« Če sem v šoli dobila po krivici slabo oceno (ker sem bila učitelju antipatična), so me doma še dodatno nahrulili zaradi slabe ocene in se niso poglabljali v to, ali je bilo to pravično ali ne... Enkrat so me v Holandiji izgubili, ker so buljili v izložbe in niso bili pozorni name, ki sem racala kar po svoje naprej..., in ko so me našli vso prestrašeno v neki x ulici, so me še ošteli sredi ulice, ker sem se izgubila... In še in še takih primerov bi lahko naštevala.

 

Takrat je bilo to zame mučno, ampak zdaj vem, da so po eni strani ravnali prav (ker so me naučili, da moram sama skrbeti zase)... čeprav spet ne morem vedeti, v kakšno osebnost bi zrasla, če bi me malo bolj ščitili in stopili kdaj na mojo stran – se potegovali zame.

 

Zdaj, ko imam sama otroke, se trudim po svojih močeh, da nekaterih vzorcev od mojih staršev ne ponavljam (si n.pr. vzamem več časa zanje, kot so si ga moji zame,... jim brez zadržkov povem, da jih imam rada in jih objamem, čeprav moji starši tega niso bili zmožni...). Stvari, za katere menim, da so moji starši ravnali prav, pa jih ponavljam tudi pri mojih otrocih (vztrajam, da pospravljajo za sabo,... jim ne kupim vsako neumnost, ki si jo zaželijo,... zahtevam, da se ob določeni uri spravijo spat...).

 

Prejšnji teden pa sem prišla pri punci v dilemo in že vse te dni razmišljam, kakšno moje ravnanje bi bilo zanjo bolj koristno (dolgoročno seveda).

V šoli je namreč po mojem opažanju čisto povprečen otrok: je mirna, ne razgraja (vedenje normalno), tu pa tam pozabi kakšno domačo nalogo ali kakšen pribor (toda, ko sem govorila z ostalimi mamicami, pravijo, da je pri njihovih otrocih podobno), ocene ima 4 in 5 (bo prav dobra in meni se zdi to čisto OK)...

Prejšnji teden pa sem bila na govorilni uri in jo je razredničarka tako skritizirala, kot da je najslabši otrok v razredu. Pravi, da jo skrbi, kako bo z njo v 5. razredu, ker je tako neodgovorna... Niti ene pohvale ni povedala, čeprav vem, da je v nekaterih stvareh punca prav pridna. Dobila sem občutek, da jo ima »na piki« in da je marsikdaj krivična do nje...

In zdaj ne vem, kaj je bolje: ali naj se potegnem za hčerko in to zadevo v šoli razčistim, ali naj pustim, da hčerka sama spozna, da je svet krut in da se mora sama boriti zase (kot bi ravnali moji starši). Nočem je za vsako stvar zagovarjati, ampak zdaj vidim, da včasih tudi učiteljica stresa svoje frustracije na njo (in mogoče tudi še na katerega drugega učenca, ki ni ravno po »njenem okusu«).

Kako zdaj najti pravi način za vzgojo?

 

(Jao , spet sem bila dolga, čeprav sem zadevo precej skrajšala! )

[Buddha]

tamara, si boljša mama od vseh tvojih prednikov

postala si zato, ker so bili oni nezreli, neozaveščeni.

nehi premlevat....spoštuj se dalje...jest te cenm....

[lana1]

Tamara, potegni se za hčerko. Jaz sem se za moji dve vedno, če sem imela občutek, da jima delajo krivico. S hčerko se pa tudi pogovori.

[Tamburin]

1B, ma saj se cenim. Ni stvar v tem.

Jaz se cenim neglede na to, ali postopam prav ali ne. Ker, če ne postopam prav, je to zaradi moje nevednosti - in če sem nevedna, še ne pomeni, da nisem vredna spoštovanja. (In konec koncev, kje pa sploh piše, kaj je prav in kaj ni. )

 

Rada bi samo slišala mnenja drugih - kakšno ravnanje se vam zdi bolj koristno za otroka. Lahko ravnam na en ali na drugi način: lahko se jaz borim za otroka ali pa pustim, da se otrok sam bori zase... Zanima me samo, kaj bi bolj koristilo otroku.

 

V šoli vidim, da velikokrat naredijo starši kaj za to, da otrok ne dobi slabe ocene. Zadnjič je ena mama opravičila svojo hčerko, ker ni naredila naloge (ker je imela popoldne karate ), in ta učenka potem ni dobila 1.

Moja je bila ravno tako brez te naloge, pa je dobila 1, ker je jaz nisem opravičila. Čeprav je imela moja bolj tehten razlog, zakaj ni naredila naloge - ker je bila en teden prej bolna in je komaj uspela prepisati novo snov v zvezke, poleg tega pa je imela tisto popoldne glasbeno šolo, pa še en test je pisala, ker je manjkala v šoli, ko so ga drugi pisali. In ko je rekla učiteljici, da ni naredila naloge, ker ni imela časa, ji je učiteljica zabrusila: "Spet se nekaj izgovarjaš!"

Zgleda, da ker jo jaz ne zagovarjam in jo ne opravičujem za njeno neopravljanje nalog, je zdaj ONA najslabši otrok v razredu! Pa kaj v šoli ocenjujejo učence ali njihove starše?

[Tamburin]

Tamara, potegni se za hčerko. Jaz sem se za moji dve vedno, če sem imela občutek, da jima delajo krivico. S hčerko se pa tudi pogovori.

Ampak kaj je sploh krivično: to, da nekdo ne dobi 1 zaradi neopravljene naloge, ali to, da nekdo dobi 1 zaradi neopravljene naloge?

 

S hčerko pa sem se že pogovorila in ji dala napotke, kako mora "zlesti v rit" učiteljem naslednje šolsko leto. Jaz sem se te "veščine" naučila iz lastnih izkušenj, ker me ni nihče zaščitil... Mogoče pa je njeji namenjeno, da ji jaz povem, kako to gre.

[lana1]

Ampak kaj je sploh krivično: to, da nekdo ne dobi 1 zaradi neopravljene naloge, ali to, da nekdo dobi 1 zaradi neopravljene naloge?

 

Meni se 1 zaradi neopravljene naloge ne zdi ravno prava pedagoška poteza. Še sploh, če je druga učenka ni dobila.

[Andres08]

Po tvojem opisu imaš ti brihtno in verjetn tudi živo hčerko. Tvoje izkušnje iz otroštva so kot kaže grenke, zato naj bi bilo hčerki bolje.

Imaš pravico iti k pouku za kako uro?

Jaz grem k mojemu sinu v šolo enkrat na dva do tri tedne in tam sedim ter gledam kako se otroci učijo. Priznam. Odkar hodim v šolo, neprimerno bolj sodeluje, si prizadeva, ne slišim pa več upravičenih kritik kot recimo pozimi ali lani jeseni.

Seveda Mihaela (sina) vedno znova pohvalim in mu nabijam nek notranji potencial. On je pač najboljši na svetu in on zmore.

Sicer pa imaš tudi odbor staršev. Tja se lahko pritožiš. Če je vaš odbor kolikor toliko aktiven bi naj učitelji ne delali razlik med učenci, četudi so nekateri otroci manj prikupni in bolj nagajivi.

Allir jafnir velja pravilo v prvem razredu šole kamor hodi moj sin. In allir jafnir pomeni, vsi enaki, vsi enakoprevni, brez razlik. Otroci se tega naučijo zato v šoli vlada nekakšna harmonija na pretežno visokem nivoju. Da je v tej šoli tako ter da se starši ne pritožujejo starševsemu odboru ti lahko zatrdim iz prve roke. Samo allir jafnir morajo biti.

 

A vendarle hčerki le pomagaj. Če jo boš pustila da bo preveč odgovorna sama zase, bo še to otroštva kar ga ima prerastla. Že itak se ne igrajo več tako kot mi, ampak vse neko podivjano. Jaz pa tako frnikole pogrešam pa med dvema. A gre gdo?

 

 

 

Joj kam sem se zapisal.

 

Andres

[Ksenia]

Tamara, podobno je bilo pri meni v drugem razredu, moja dečva je bila ful pridna, do zadnjih govorilnih ur ni bilo nikoli problemov vedno samo hvala, nato je nekajkrat spustila solzico ali dve, ne vem zakaj, vem samo da je imela tisto leto kar nekaj težav z razgrajaškimi sošolkami, ki so v njej našle žrtvo, bilo je tako hudo, da ni več iz šole hodila domov, ampak na avtobus k babici in ko sem prišla iz službe, domov. Pa sem poslušala, da ni sposobna ničesar sama, da je v višjih razredih ne bodo marali ne učitelji ne sošolci, da je nesposobna preživeti v tem krutem svetu in blablabla.... aja pa še poudarila je, da hodi na dodatno izobraževanje zaradi devetletnega uvajanja in da so se to učili pri psihologiji. Bila sem šokirana, naj pa povem da je ista učiteljica mojo sestro zaradi določenih težav z očmi želela dati v šolo za slabovidne, no dečva danes študira... torej kaj storiti,...

Glede na to, da jo je učila itak samo tisto leto, sem lepo stisnila zobe, zadržala komentar in malce bolj spremljala svojo hči zadnji mesec pouka. naslednje leto je prišla nova učiteljica, mala je pridobila na samozavesti, deklice so se naveličale in ko enkrat na govorilnih urah vprašam učiteljico o tej zadevi, ki me je res malce bodla, me je samo gledala... pravi, da imam prijazno, ustrežljivo hči, da rada pomaga ostalim ter da jo imajo otroci radi, da pa pride do trenja je pa tko normalno. In letošnje leto ni nič drugačno. Ne vem pa kako bi ravnala, če bi jo učiteljica spremljala še v nslednje razrede. Verjetno bi želela bolj konkreten obrazložen razlog in mogoče bi sledil prepis v drugo šolo.

Tamara, držim pesti za vaju

[Mateja]

Prejšnji teden pa sem bila na govorilni uri in jo je razredničarka tako skritizirala, kot da je najslabši otrok v razredu. Pravi, da jo skrbi, kako bo z njo v 5. razredu, ker je tako neodgovorna... Niti ene pohvale ni povedala, čeprav vem, da je v nekaterih stvareh punca prav pridna. Dobila sem občutek, da jo ima »na piki« in da je marsikdaj krivična do nje...

Tamara... saj najbrž že veš, kaj bom napisala

 

Glej, če svoj stavek še enkrat prebereš, si v njem opisala SVOJ OBČUTEK... ta naj te vodi. In pomisli, kako bi se ti počutila kot otrok v tej situaciji in kaj bi si želela od mame.

 

Omenjaš tudi, da ji nisi napisala opravičila in je zato dobila enico... in, da je imela tehten razlog, da ni imela naloge... zakaj ji nisi napisala opravičila?

 

Še glede učiteljice (te in vseh takih):

 

Čas je, da starši zaščitijo svojega otroka, kadar si kdo domišlja, da mu 'položaj' daje pravico, da lahko počne takšne reči. Zdi se mi, da se moramo tukaj kot starši osvoboditi tega, da je šola nekakšna avtoriteta.

 

 

(če bi starši dali varnost otroku, zdravljenje notranjega otroka potem, ko ta odraste, ne bi bilo potrebno...)

[majica]

Uf...sem imela podoben primer s Tašiko...učiteljica ji je na vsak način želela dat cvek...saj jaz sem imela tak občutek, ker je prav pri njej iskala napake...če napak pri snovi ni bilo, je začela iska pravopisne (kemija). Nekaj časa sem pustila, da se je odnos med njima kuhal, da bi se skuha (v bistvu sem pričakovala, da bo počilo in se poleglo)...no pa je kar vrelo in vrelo...

Učiteljica sploh ni pedagog ampak otroke zmerja z žaljivkami, ki sploh ne pritičejo vzgoji, zahteva znanje snovi tekoče ure...Taša pa je bila njen največji trn.

Jaz sem šla v šolo in prvih 20 minut sem doživljala ploho za ploho, kako je slabo vzgojena, je zabita, je čvakava, ne posluša, moti med poukom, kako hodi oblečena, kakšno ima frizuro..., da sem bila na robu joka, potem sem ji samo rekla, da sem prišla zaradi snovi, ki jo mora Taša obvladat...ne pa se pogovarjat o vzgojnih ukrepih Še to sem ji rekla, da je kot pedagog v mojih očeh pogrnila na celi črti, ker išče neznanje namesto znanja. Baba pa je bila čisto histerična...jasno so se stvari vseeno malo polegle, čeprav jo še vedno vidno sovraži, tega sploh ne skriva...ampak je...nekak bo zvozila to kemijo... :o|o:

Včas se je treba za otroke postavit...učitelji so tut samo ljudje...nekateri prav slabi, zoprni in žleht...mi pa jih kujemo v zvezde zato, da ne bi naši otroci čutili posledic...ampak slabiči še raje teptajo po njih...zato je treba mal v šoli zaropotat, da daš vedet prfoksu, da otrok ni sam...

Evo, moje skromno mnenje....pa good luck...

[skwo]

hoj tamara imam dva indijanca.eden obiskuje 5.r., drugi pa 3.r,.za oba imam podoben sistem.sta kar živahna v šoli in bila sem že tudi klicana v šolo zaradi starejšega,ker je bil v skupini osmih razposajenih sošolcev,ki so bili zelo razposajeni in so spravili mlado tovarišico ob živce,ker niso sodelovali pri pouku.kaj sem storila na tem sestanku?tisto kar sem čutila in sem prepričana ,da imam prav.povedala sem ,da ko sem hodila v šolo prejšno leto,da se je en poba spravljal nanj,ga pretepal,so samo skomigali z rameni,češ da ne morejo nič narediti in da ni tako hudo,da mu je verjetno že kaj naredil,da ga tepe.to smo končali tako,da smo se pogovorili z tem fantom osebno.je zaleglo.zdaj se je vklopil v skupino,ki bolj prevladuje in niti nima probleme,da bi ga tepli.zato sem takrat popolnoma prestopila na sinovo stran in sem jim mirno povedala,da na tej šoli pač ignorirajo nasilje,ko pa se otroci pode in ušpičijo neumnosti dobijo pozornost učiteljev in staršev.motilo me je ker so dve učiteljice tako vztrajale,da so otroci,ki je težko delati z njimi...,zakaj ne pomislijo vsaj malo,da ima tudi avtoriteta učitelja nekaj pri obnašanju otrok.ne morejo samo starši postavljati meje.tudi učitelji bi morali vedeti,da je tudi od njih odvisen potek pouka,ocena otroka...jaz osebno sem ga zagovarjala in ga vedno zagovorim,če ga karajo zaradi česa podobnega.saj on tega ne ve,doma imamo pač neke vrste pogajanja.meni je pomembno,da ga v očeh učiteljice ne pomanjšam še jaz,če je pač sama taka,da gleda na otroka z presodkom.od takrat je šlo bistveno na bolje z disciplino na bolje.(trajalo 5 mesecev)zdaj pa je spet popustil .kot mati čutim,da to ni hudobija ampak le navihano dokazovanje koliko si kdo upa,zato ga bom še naprej zagovarjala.z njim pa pogovori,pogovori…so pa situacije, ko ga prepustim lastni izkušnji.toliko sva že naredila,da do zdaj že imava občutek,da določene stvari mu povem svoje mnenje,izkušnje,presodi pa sam.skušam biti the best mamica z napako .tako je s starejšim,ki mu nagajajo hormoni ,kaj me čaka pa z malim pa ne vem.pričakujem vse dobro

[Bern]

Kar ene par zanimivih je tukaj.

 

Zadeva ni nikoli jasna in tudi ne enoznačna - "narediti to je prav, narediti ono je narobe". Prav gotovo velja, da je otroku treba dati varnost, a to je le ena plat medalje. Majčkeno preveč varnosti meji že na držanje v vatki, kar je pa nekaj čisto kontra, v veliko primerih še slabše. Najti to ravnotežje je pa umetnost.

 

Najprej je treba otroka dobro poznati (a ga poznamo? a ga res poznamo? ali morda poznamo tisto, kar MI želimo poznati?), potem pa razčistiti, kaj je dobro za otroka in kaj za nas. Potem je malo treba upoštevati okolje...

Recimo: če hoče drage adidaske, ki mu jih ne moremo privoščiti, je seveda problem; pa ne zato, ker si on želi, ampak zato, ker jih vsi drugi imajo in je potem izločen; isti princip velja za na primer BeyBlade, ki je sicer ober traparija, ampak ne more biti moja mala edina, ki ga nima - ne zato, da se bom bahal z njim ali pa ona, ampak zato, ker bo brez njega izločena --> vrzi pač tiste tri jurje stran, in ne kupi ji najcenejšega, ker jo bodo vsi drugi "premagali" --> daj še kakega jurja zraven...

 

Pri čemer to seveda ni reklama, ampak samo pomislek, da poskušajmo tu in tam mičkeno gledati skozi oči otroka - kar ni najbolj enostavno. Če nič drugega, si moramo zanj vzeti čas! Ki si ga jemljemo definitivno premalo. Tamara se orenk ukvarja s tem problemom - ki ni enostaven! - in si jemlje čas zanj. Super! Tudi rešitev se bo pojavila.

 

 

Pozdrav!

[Bern]

Še ena zadeva.

 

Malo više gori je ena zapisala, kao da šola ni nekakšna avtoriteta (ali nekaj takega).

 

To seveda v sami osnovi ne štima.

 

Že astrološko gledano je čas okoli sedmega leta v razvoju izredno pomemben. Gre za velik preskok, in sicer se v življenju tedaj pojavi prva avtoriteta ZUNAJ doma - učitelj. (Vrtec je bolj varstvo in otrok v skladu s svojo stopnjo razvoja to tako tudi dojema. Peta hiša, katere začetek (po Life*Time*Astrology) dosežemo pri sedmih letih, pa je osnovna hiša edukacije, izobraževanja. Pri četrti gre še za varnost, vzorce, avtoriteto in prioritete, peta pa je prva avtoriteta zunaj staršev.)

 

Šola kljub vsemu je avtoriteta, saj je tu zaradi naše nadgradnje, znanja, tlakovanja naše bodočnosti, ne pa zaradi varovanja. Zato bo vsak učitelj, od matematičarke do guruja, še vedno ostal avtoriteta, pa če hočemo ali ne.

 

Jemljimo jo kot tako, pa bo. Ampak počnimo to zdravorazumsko, to smo dolžni našim otrokom. Tu seveda ni govora o slepem uboganju avtoritete, ki z avtoriteto samo nima veze, z našo neumnostjo pa. Pa z zakompleksiranostjo tudi morda.

 

Ni torej vse zlato, kar pravi učiteljica, ampak avtoriteta je pa vseeno, čeprav je morda za naše pojme "smrklja". (Obe učiteljici naše male v prvem razredu sta mlajši od mojega sina, ampak tako pač je. V njunih letih sem se sebi zdel ful pameten in celo izkušen. Z leti se zorni kot malo menja.)

 

Samo toliko.

[Mateja]

Tu seveda ni govora o slepem uboganju avtoritete, ki z avtoriteto samo nima veze, z našo neumnostjo pa. Pa z zakompleksiranostjo tudi morda.

Bern, približno tole sem mislila z 'avtoriteto' ...

[Guest sanjalica]

Dobra tema...sicer verjetno žuljast za Tamaro :o|o: .

 

Dva otroka imam...en povprečen (v gimnaziji se sedaj bori za prav dober uspeh) in en mali brihtnež, ki ne priznava nobene druge ocene, ki je manjša od petice (zanj je neuspeh če v preverjanju nima vseh možnih točk). Toliko o uspehu... Pa vendar, se spomnim, ko je starejša hodila v OŠ je bila vedno "pravičnica" in je dobila vedno po nosu... (ker ni blestela); sin pa se ne boji. Zaveda se, da ima mnogo več znanja kot sošolci, da ga učiteji ne morejo "šikanirati" in je zaradi tega v prednosti.

 

Primer - starši se pritožujejo nad učiteljico angleščine. Tudi mojega sina so povprašali o njegovem videnju te učiteljice /vsakemu učitelju on pripopa oceno...in oceno tudi utemelji (njegova pogruntavščina da tudi učitelji morajo biti ocenjeni)/. Sin jo je skritiziral. To je prišlo na uho učiteljici. In ga je pred razredom začela šikanirati, da "je en mulc že ne bo učil kako naj ona uči, ker ima za sabo tolikointoliko let pedagoškega dela" (moj sin - star 10 let - vpraša: kaj pa je to pedagoško delo ). No, skratka..., ko je svoje povedala, pa je vstal in lepo rekel: "Sedaj ste vi rekli, sedaj vam bom pa jaz povedal, zakaj cel razred ne mara angleščine. Ker niste pošteni in navijate non-stop te kasete, vi pa berete revije, namesto da bi nam vi brali narek."

Jaz sem malemu .

Ja, to si lahko privoščijo redki. Bodimo odkriti. Sicer je v naslednjem testu imel dve napaki (pri pisanju besed) in je dobil v opisno oceno "delno obvlada pisanje"...nekdo s petimi napakami pa je dobil oceno "obvlada pisanje". In mali je rekel: "Vidite, zato ste nepravični!"

Od tistega časa mir.

 

Če si bo pa to "privoščil" otrok, ki ne blesti v znanju, pa je (človeško in razumljivo) lahko šikaniran.

Tudi sinu sem obrazložila problem in videnje učitelja takšne situacije. Sprejel je in obljubil, da se bo izmikal tovrstnim situacijam.

 

Tamara - naslednje šolsko leto prihaja. Nov učitelj. V začetku ji dopovej, da naj je septembra tiho, naj samo opazuje in naj oceni, kaj je učitelju všeč...in pač naj igra potem na tisto struno.

 

Noben otrok učitelja ne more spremeniti, otrok se mora prilagoditi učitelju.

Pa če še tako govorimo, da ni tako - to je dejstvo.

 

Tamara; pa še nekaj počnem, kar verjetno večina drugih staršev ne počne... DOMA ni pred otroki nobene negativne ocene učitelja. Učitelj je in bo...AVTORITETA, kot stariš.

Lahko smo prijatelji, vendar kljub vsemu pravila igre določamo mi.

[Bern]

Sanjalica, !

 

Čimveč takega razmišljanja, pa bo šola samo še avtoriteta, ne pa tisto, kar smo ji skozi stoletja dovolili, da postane.

 

Primer 1: manipulacije z učbeniki (stalno "novi" - država podpisuje vse živo, saj bomo starši to "s priporočilom šole" seveda vse pokupili, pa še kregali se bomo v knjigarnah za knjige, prio čemer so lanske isto tako dobre - vsaj morale bi biti, v večini primerov).

 

Primer 2: na začetku šolskega leta dobimo list, kaj je vse treba kupiti. Vse lepo in prav, nekdo je na to pomislil namesto nas; to se itak zgodi bolj poredko. Ampak da ti na listu piše ime proizvajalca, katerega barvice moramo kupiti, to pa je že višek!

 

Primer 3: na naši šoli so pred mesecem dni otrokom potalali neke enciklopedije za čez vikend domov ("pa dobro jih pazite"), ki jih potem v ponedeljek "lahko kupimo, če želimo" (?!). Knjiga je bila 5 ali 6 jurjev, šlo je za tip "odgovori na vaša vprašanja", notri pa so bile zadeve okoli dinozavrov, ekologije, celičnega razmnoževanja, nanotehnike itd. itd. - kvečjemu za otroka med 12. in 18. letom starosti. Podelili pa so vsem, od prvčkov naprej!

 

In tega je seveda še in še.

 

In mi to toleriramo. Iz leta v leto.

 

Andres je omenil svet staršev. To na Islandiji verjetno dobro funkcionira, ker imajo tam določene zadeve že dolgo časa malo drugače pošlihtane, lepo pa bi bilo, če bi bilo tudi pri nas tako. Ampak rahlo dvomim v to.

 

Še vedno smo dežela, kjer so "dohtar, učitel in fajmošter glavni v vasi", torej nedotakljivi.

 

Živijo!

[Mateja]

Čimveč takega razmišljanja, pa bo šola samo še avtoriteta, ne pa tisto, kar smo ji skozi stoletja dovolili, da postane.

 

...

 

In mi to toleriramo. Iz leta v leto.

 

...

 

Še vedno smo dežela, kjer so "dohtar, učitel in fajmošter glavni v vasi", torej nedotakljivi.

plosk, plosk, Bern, Sanjalica

 

* tisto z učbeniki je še večje sranje, kot si napisal, Bern! Da ne omenjam, da kup knjig, ki jih kao nujno rabijo, potem otroci samo tovorijo v teh tonskih torbah na svojih ramenih, potrebujejo jih pa skoraj nič. Kakšna štala je s tem šele na srednji šoli! Daša ima šolo v Križankah, torej ima pred nosom sejem rabljenih knjig, na katerem pa ne ve, kaj kupiti, ker seznam učbenikov je za to šolo očitno tudi nekaj, 's čimer se nimajo časa ukvarjati' .

 

 

*ko sem pred dvema letoma želela govoriti z ravnateljico na Dašini šoli, mi je odgovorila, da ona nima časa za takšne reči, ker ima drugo delo... čas si je kasneje morala vzeti tudi za 'takšne reči', ko sem ji pod nos pomolila papirje (z njenega ministrstva), da kršijo otrokove pravice in posegajo na področja, za katera nimajo pooblastil ...

 

* aja... še tole, Tamara ... nezadostne ocene zaradi tega, ker otrok nima domače naloge, učitelj ne sme dati. Noben 'ampak' tega ne more opravičiti, tudi učitelji imamo kakšen zakon, ki nas k temu zavezuje. Problem je v tem, da nadrejeni tega ne more vedeti (v redovalnici poleg ocen pač ne piše, ta je pa zato, ker ga imam na piki, ta pa zato, ker ni imel naloge), dokler se ne najde kakšen starš (v zbornicah mu rečejo 'tečneš'), ki si vzame čas in prebere ta zakon in je dovolj vztrajen in pokončen, da se ne da odgnati s prvimi besedami, ki jih 'pomemben' učitelj ali ravnatelj v zvezi s tem pove.

[Guest sanjalica]

v zbornicah mu rečejo 'tečneš'

:o|o: :o|o: :o|o: ... le zakaj meni tudi to pravijo :o|o:

 

Še to; imam "srečo", da smo v sinovem razredu sami "tečni starši" in učiteljica iz prve triade devetletke nam je zmeraj rekla... če vi (tečneži ) ne boste spremenili (npr. da v šolah ni coca-col - ker je zdrava šola, ker otroci rabijo omarice za športne copate, ne da jih nosijo s sabo, da puščajo v šoli torbe...itd..itd...) potem ne bo nihče. In ne boste verjeli, vse kar smo se za "šankom" zmenili... smo potem udejanjili

 

V slogi je moč... v tem primeru - stariš "proti" učitelju (pravilno bi bilo: šolskemu sistemu) pa to drži še posebej.

[majica]

V šoli mojih dveh pobirajo prispevek za toaletni papir...2.000 SIT na učenca...višek je to, da ne smemo x!x x!x šoli dati papirja, ampak denar... :o|o:

Tudi, kar se tiče učbenikov...na leto pri enem predmetu potrebujeta po 3 učbenike, rešijo pa kvečjemu 3-4 strani, zato pa moram kupit celo knjigo x!x x!x x!x

Ta mala gre zdaj v šolo v naravi...za tri ni Pokljuke bomo plačali 30.000,00 SIT...kar je višek...jasno je, da plačujemo prfokse mi...itak je pa "šola v naravi" za učitelje (v naši familiji so trije), ki imajo dobesedno orgije in jemljejo to kot sindikalen izlet... :xx!:

Aja...lani so šli prfoksi na UČNO EKSKURZIJO V MINIMUNDO x!x x!x x!x x!x Predlani pa v EGIPT...še prej pa v GARDALAND...ja...kje pa je to učna ekskurzija...na vlakcih...v hiši strahov...na kameli????

[Pujsita]

Tale naša brezplačna šola ja, me zanima, kako se počutijo otroci iz takšnih družin, ki se vsak mesec sproti borijo za preživetje. Itak niso dovolj dobro oblečeni, da o raznih tabprih, šolah v naravi, malic, WC papirju in še marsičem sploh ne govorim....

[Marsa]

Zelo dobra tema, Tamara, in ceprav imamo ful tem o otrocih, je tale zelo smiselna.

Vsec mi je, kako razmisljas.

 

Imam podobno; lani se je tamali stepel (prvic v zivljenju) in je uciteljica v popoldanskem varstvu rekla, kako agresiven da je bil, da kar k psihologinji in tko (potem ni bilo nic, z razrednicarko se pogovorili in vse in tamali je odlicnjak, priden, sploh ni problematicen, zavzel se je za sosolca, ki se je z enim stepel in tim se je vmesal, uciteljica pa je potem videla samo njega), meni pa je Tim povedal drugace in sem ji rekla: Tim ne laze, s tem pa sem ji nekako rekla v bistvu, da torej ona laze - torej zelo zoprno...

Je Oven po horoskopu, je kar ropotala, jaz pa sem bila v bistvu se malo nesramna in ji rekla, da me ne more tam med vrati s tem drzati in da se naj pac zmenimo nekako, a drugic in drugje, drugace...

In tudi ni mascevalen tip, je prijazna z mano in vse...

Vendar - letos ga ima pa pri Slovenscini in je imel nenadoma stirice in tudi kaksno trojko (prej same petke) in tko in veckrat je pojamral Tim, da ga ima na piki.

Rekla sem mu najprej, ah, da morda obcutljivo gleda in tko, a da je - konec koncev - tudi uciteljica clovek in ceprav naj ne bi delali razlik, da je pac logicno, da ji je kot cloveku nekdo bolj in nekdo manj vsec in da tako je.

Torej da tudi ce ima prav, ja in ji je zoprn, dokler ni kakih hudih krivic, naj ne jemlje tega tako s tezo.

Ena druga uciteljica recimo pa ga ima nekoliko 'raje', ker je brihten, radoveden in tko... Tako pac je.

Da naj bo cisto priden in prijazen, naj se ne muli, ker bo samo poslabsal.

V bistvu mi je kasneje enkrat dejal, da je zdaj bolj prijazna z njim.

 

V soli poslusam argumente uciteljice, a ce bi ga samo sinfala, bi jaz ziher rekla recimo nekaj takega - a pozitivnega pa ni nic?

... tako sem rekla zobarci, ko je rekla - Cisto narobe ste naredili (ko nismo s Hvara leteli v momentu dam) - sem rekla - kaj pa kaj pozitivnega? Ker negativno smo ze z vseh moznih vidikov - zdaj me pa se zanima, kaj se da?

[majica]

... tako sem rekla zobarci, ko je rekla - Cisto narobe ste naredili (ko nismo s Hvara leteli v momentu dam) - sem rekla - kaj pa kaj pozitivnega? Ker negativno smo ze z vseh moznih vidikov - zdaj me pa se zanima, kaj se da?

evo...to sem hotla rečt...resnično kakšni prav iščejo, da bi otroka zatrli...

Kot pri moji hčeri...se je vtaknila v njeno barvo las in njeno frizuro...pa če ma 100 barv na glavi, to NI njena stvar...njena stvar pa je, da Taša snov zna...

Žugala mi je s palico, da me bo vsakič poklicala, ko Taše ne bo k dopolnilnemu pouku...no potem mi pa pride Taša domov, da jo je prfoksa vrgla med poukom ven iz razreda, češ, če si do zdej gledala v luft, lahko pa še naprej x!x x!x x!x Halo sem šla v šolo, kaj ji ni jasno, da je s tem prekoračla vsa svoja pooblastila in Taši odvzela osnovno pravico do izobraževanja x!x ...jasno je to prfoksa zanikala...Tašini sošolci pa potrdili...hja...le komu verjeti, ne? Eni zmešani, histerični babi prov gotov ne...

[skwo]

jaz pa imam tak čuden občutek,ko grem na govorilne ure,mi vedno učiteljice kažejo najprej ocene in to je to.potem vprašam kakšen je kaj v šoli kot karakter oz.kako ga ona vidi kot otroka.pa če ni nič narobe so kratki jedrnati-vse je v redu.če se kaj zaplete pa je pogovor bistveno daljši.včasih imam občutek,da sem neodgovorna mati,ker se niti ne poglabljam v njihove ocene.pa saj niso vsi učitelji taki.pri enemu predmetu je začel slabo,pa sem opazila nenadno zboljšanje in veselje do predmeta.rešitev je bila le ta ,da ga je učitelj zaporedoma pohvalil pred vsem razredom in to zaradi malenkosti.zato mislim,da ko neka snov škripa pri otrocih,da niso samo oni krivi in da je veliko na tem kako učitelj prodaja svoje znanje.

[Tamburin]

Hvala vsem za te odgovore!

Ne morem vsakega posebej komentirati, ker je tega preveč, ampak v glavnem se mi zdite vsi . Vidim, da nisem edina s takimi težavami.

 

Mateja, imaš prav - občutek naj me vodi...

A ja, sprašuješ, zakaj nisem napisala opravičila. Ker se mi je zdelo, da bo dovolj, če bo Leja sama povedala učiteljici, da ni utegnila napisati naloge. V resnici pa ji učiteljica ni verjela in ji je zabrusila, da se spet nekaj zgovarja... Pa tudi računala sem na to, da učiteljica ve, da Leje prejšnji teden ni bilo v šoli zaradi bolezni... Če si predstavljam sebe na mestu učiteljice, bi bila sigurno malo tolerantna v takih primerih.

Nisem pa vedela, da učitelj ne sme dati cveka za neopravljeno nalogo. A mi lahko prosim napišeš, v katerem pravilniku to piše (pod katero točko ali kaj takega)? Da se grem pritožit na šolo...

 

Zaradi tega primera (oziroma zaradi vsega skupaj: zaradi ocene, zaradi kritiziranja...) sem že stopila do socialne delavke na šoli in ji vso stvar podrobno opisala. Povedala sem ji, kakšni so moji občutki, kako jaz vidim Lejo in kaj se mi ne zdi pedagoško s strani učiteljice. Rekla sem ji, da bi rada samo videla dejansko stanje, ker med učiteljičinimi besedami in tistim, kar jaz vidim doma (urejenost zvezkov, pisanje domačih nalog, ocene od testov...) je veliko protislovja...

Socialna delavka mi je obljubila, da se bo z učiteljico pogovorila in me poklicala v šolo, da stvar razčistimo.

Učiteljici pa sem vseeno napisala opravičilo zaradi tiste naloge (govorne vaje) in jo prosila, če lahko pri naslednji uri slovenščine omogoči hčerki, da predstavi svojo govorno vajo. Upam, da bo zdaj vsaj malo človeška.

 

Bern, tudi jaz se strinjam, da šola mora predstavljati neko avtoriteto. Vendar ravno krivica in nepoštenost v šolah naredi to, da učenci potem te "avtoritete" ne spoštujejo.

 

Majica, tudi pri nas so lansko leto zaračunavali nek papir - menda ni šlo za WC papir ampak za nekaj drugega, ne vem točno, za kaj (se mi zdi, da za neke fotokopije z učno snovjo, ki jih dajejo učitelji učencem med letom). Ta papir so nam zaračunali kar skupaj z ostalimi stroški na položnici, ki jo dobimo vsak mesec za prehrano in druge stroške...

Potem pa je v šolo prišla inšpekcija (mogoče jo je tudi kdo od staršev poslal - ne vem) in šola nam je morala denar vrniti! Denar smo prejeli vsi starši po pošti (s poštno nakaznico)!

[Tamburin]

Andres, še tole sem pozabila napisati:

Pri vas imate pa to res super urejeno! Dvomim, da je pri nas kaj takega mogoče.

Eni moji prijateljici še v vrtcu niso dovolili, da bi bila 1 urco z otroci v skupini in jih zabavala! Njen sin je namreč imel rojstni dan, in vzgojiteljico je vprašala, če lahko pride na tisti dan tudi ona v vrtec in otrokom kaj zaigrat na inštrument, da bi skupaj kaj zapeli, ali da kakorkoli kaj animira in popestri praznovanje rojstnega dne (ker se tudi sicer profesionalno s tem ukvarja)... Vzgojiteljica ji je odvrnila, da lahko samo pusti pri njih v vrtcu svoj fotoaparat, da poslikajo otroke, drugega pa nič. :o|o: :xx!: