Vodnar

[Ale']

ooo, hvala za kompliment, sem moral kar prespat. Mal se hecam, v torek sem igral badminton, včeraj mi je sestanek vzel dragocen čas, no je bil vsaj fajn zabaven, dons sem šel pa mal po dolgem cajtu prednike raziskovat

To mi je pa lepo slišat, da si tko aktiven. Najbolj mi grejo na živce taki ki samo jamrajo, kako jim je dolgčas in da ne vejo kam bi se dali. Ko je pa lajf lahko tko pester pa zanimiv.

 

Kako to misliš da si šel prednike raziskovat? A po dokumentih kje pri sorodnikih, al po kakšnih arhivih? Al si mislu po pokopališčih?

 

Jst sm to nrdila pred leti, ker je tudi mene ful zanimalo, še posebej po mamini strani nisem imela skoraj nič podatkov, mama pa tudi ni nikoli nobenega spraševala. Stari starši po njeni strani so pa že pokojni. Še dobro da je sestra od moje none še živa pa da mi je lahko dala par indikacij... Pa sem našla hišo kjer je živela moja nona kot otrok in njeno sošolko iz osnovne šole, ki mi je lahko več povedala o družini moje none in njenih starših... pa ene ljudi ki so poznali mojega nonota kot otroka, pa mojega pra nonota in pra pra nonota... tudi njihove grobove sem našla. Sva si vzele z mamo en teden, spale sva pri sorodnikih, in jaz sem vsak večer napravla načrt za drugi dan, kako bova najboljše izkoristile dan. In sva kombinirale raziskovanje prednikov, včasih sva se prepuščali potem v neznano, plavale v termalnem bazenu, vporedno še raziskovale Templarje in energetske točke, obiskale razne znamenitosti, muzeje, se šle sproščat v naravo, in še vse žive sorodnike nama je uspelo obiskat (in seveda sva morali pri njih tudi ostat na kosilu in poklepetat ). Mama ne more pozabit tega tedna, vedno pravi da je to bil njen najlepši teden v življenju.

 

Drugače bom pa tko rekel, tut ti si mi padla v oči, ker kljub poškodbi nč ne jamraš, ampak greš z enim optimizmom naprej

Ja veš Janif... ta optimizem me pelje naprej v ozdravitev. Če bi se smilila sama sebi, in če bi bila pasivna, in če bi samo čakala da mi vse drugi napravijo, bi ostala na vozičku al pa bi že napravila samomor. Ker sem tak karakter da sem rada samostojna in neodvisna od drugih. Všeč mi je akcija.

 

Pa tudi sm se naučila, da z jamranjem privlečeš nase samo take ljudi ki te potem pomilujejo in se jim smiliš, to je pa zadnje kar si želim... da bi se smilila komu. :xx!: V meni je ful ponosa in ne prenesem da me ljudje pomilujejo. Se kar bes začne nabirat v meni in če ne odnehajo, potem pač eksplodiram in takrat ni prijetno.

 

Sem pa res tak nepoboljšljiv optimist, pravijo da sem vedno nasmejan... sebe od strani ne vidim... pa moram priznat da to še kakšne "jastrebe" zmede, pa pol ne vejo kako bi proti men nastopil... Tut otroc se me ne bojijo, sem doživel že par zanimiv prigod

Me spominjaš na mojega frenda, on je tudi vedno taki sonček, vedno nasmejan pa dobre volje pa vedno ima skrb za sočloveka in čut za pomagat. Ga mam ful rada, mi je dosti pomagal v tem času ko sem imela prometno. Pa sm ga spoznala šele po prometni.

 

Zakaj pa naj bi se te bali otroci? Jst se tudi dobro štekam z njimi, pa nič na buci-buci-buc, ampak jih sprejemam s srcem in take kot so, iščem pozitivne lastnosti pri njih in jih spodbujam da se izražajo skozi njih, poskušam jim pomagat ko so v dilemah ali če česa ne razumejo, in NIKOLI jim ne lažem. Če se že hecamo, vejo kdaj si izmišljujem zgodbico in kdaj se hecam, poznajo razliko. In če ne vem odgovora jim to tudi povem. In ne obsojam jih če kdaj naredijo napako, povem jim pač da niso naredili lih ok, ko je blo res neprimerno vedenje, in bolj me poslušajo kot če bi kričala na njih. Pa nimam še svojih otrok, samo če bom imela kdaj otroka bom se z njim pogovorila o vsaki stvari.

 

Hvala tut za sonček, jugozahodnik še vedno ni prišel, no dons sem tolk dobre volje, da vremena oz. megle sploh ne opazim. Za ventilator pa , jst upam, da jutr bo, že dolg nisem laufal, pa po taki megli mi sploh ni prijetno, tko da računam da bo jutr boljš

No danes pri nas prši iz megle (ali je nizka oblačnost )... pa sm šla vseeno peš 3 km, pa sm se štopala in ugotovila, da sm že za 10 min hitrejša od zadnjič ko sem šla to razdaljo. Pa še brez se ustavit sm šla danes, ker zadnjič sm se ustavla malček. Tko da še bolj vidim da se mi stanje izboljšuje.

 

Ma ti kar pejdi laufat, kaj te briga megla al dž, dovoli si čutit in uživat neglede na vreme.

 

Za tvojo garsonjero , veš kaj je blo pri meni zanimivo, sem kupil preko stanovanjskega sklada in prvo izbiro nisem dobil, dobil sem pa stanovanje v istem bloku, ista stran, le eno nadstropje nižje ...

Hvala! He he, zanimivo tale tvoja izkušnja. Mogoče boš imel boljše sosede.

 

Potujem sicer ne prav veliko, razen do Dalmacije, mi pa to zelo odgovarja, tko da bi moral večkrat Sem videl letos, ko sem šel službeno v Stockholm, da mi paše Je bilo pa nekaj najlepšega, ker sem bil pri 16 en mesec v Kanadi, tam imam sorodnike, čist drug svet je bil to takrat, smo bili še v jugi, najbolj so mi bili pa všeč neskončni iglasti gozdovi, pa še kulturni šok sem doživel, ker je blo tam tolk različni narodov, pri nas je blo pa še dost zaprto

No za potovat maš še vedno čas nadoknadit če ti je res všeč. Sej ko začutiš adrenalin v žilah se potem težko več rešiš iz teh krempljev. Jst komaj čakam da bom spet dovolj zdrava da bom lahko kam šla raziskovat.

 

Neskončni iglasti gozdovi.... To je tudi moja želja doživet.... pa ni nujno lih v Kanadi, lahko tudi v Rusiji al pa kje gor na Švedskem al Finskem... al pa kje drugje. Že tu v Sloveniji grem rada v gozd, me ful napolni z energijo.

 

Sicer imam pa raje tople kraje, morje in sonček, prijetne ljudi pa dobro hrano.

 

 

Lep nasmejan dan vsem v gnezdece...

 

--------------

p.s. sm morala zbrisat nekaj smeškov, ker mi ni hotelo objavit zaradi preveč smeškov. :xx!:

[Vilinčica]

Dober dan družba

 

Kako vas je lepo brat! Ste me prav spravli boljšo voljo

 

ale`74 - se najdem v večini tvojih razmišljanj... Življenje si res (so)oblikujemo sami - če se ne trudiš in samo jamraš, zgubljaš energijo za brezvezne stvari in ne spremeniš ničesar - vsaj na boljše ne... brez optimizma in upanja je pa tudi kak dan prekleto težko preživeti... zato sem jaz za borbo - namesto da obupam, sprejmem igro in se raje borim in spremenim / izboljšam in s tem rastem.

 

Pa saj kak dan vmes moram stisnit zobe in se borit sama s sabo in s pomisleki (sebe in drugih), kako mi bo uspelo, ma potem nekako najdem moč da dvignem glavo in grem naprej... ker si tega želim, ker hočem rast in se razvijat, ker hočem bit optimist in hočem še naprej spravljat ljudi okrog sebe v dobro voljo Z optimizmom in (za)upanjem pa se da premagat tudi hude bolezni / poškodbe - tko da držim pesti zate ale da ti bo še naprej uspevalo in da boš imela veliiiko volje in veselja med okrevanjem.

 

Mene vsake toliko telo še konkretno spomni (kadar ne skrbim dobro zase) na tiste težke dneve ko nisem bla sposobna skrbet zase, pa se moram potem spet malo poglobit vase in počistit nesnago, ki se je nabrala skozi čas. Je fajn občutek ko veš, da lahko (spet) sam poskrbiš zase in da si lahko zdrav če se potrudiš za to. Sama sem po bolezni rabla kako leto da sem lahko sama šla ven na sprehod brez problemov - ma je šlo - počasi in vztrajno sem izboljševala svoje dosežke - kot praviš ti - kako je fajn, ko opaziš napredek - najprej po par minut, ki pa ti takrat pomenijo vse. In si lahko ponosna nase že samo zato ker si to zmogla. Zdaj ko je že kar nekaj let od tega ne morem prav dobro dojeti, da se je to dogajalo meni, ki zdaj lahko normalno tečem, hodim, kolesarim, spim, živim... takrat marsičesa nisem mogla - pa he kje sem zdaj Fajn filing je če lahko sam sebe tkole izboljšaš

 

Mene baje ni za spustit naokoli, recimo v službi , kako je že bil en komentar, sem vedla, da ne smemo njega pustit , po plače sem šel, pa sem se maksimalno potrudil, no par besed sem spregovoril s tajnico, vse skupaj ni blo več kot 15 minut

 

Hehe - mi je znano - tudi jaz grem "samo nekaj kam nest" pa potem poklepetam skoraj z vsakim na hodniku - sem pač čveka Sploh kadar imam kak svoj hiper-aktivni dan - takrat me je težko ustavt - pa me pol eni niti ne razumejo ker tko hitro govorim hehe

 

Lep petek želim vsem

[Ale']

Dober dan družba

 

Kako vas je lepo brat! Ste me prav spravli boljšo voljo

Pozdravljena. Tudi tebe, tudi tebe... Vilinčica. Smo zadnje dni vsi skupaj kar fajn popestrili tole sobco.

 

ale`74 - se najdem v večini tvojih razmišljanj... Življenje si res (so)oblikujemo sami - če se ne trudiš in samo jamraš, zgubljaš energijo za brezvezne stvari in ne spremeniš ničesar - vsaj na boljše ne... brez optimizma in upanja je pa tudi kak dan prekleto težko preživeti... zato sem jaz za borbo - namesto da obupam, sprejmem igro in se raje borim in spremenim / izboljšam in s tem rastem.

 

Z optimizmom in (za)upanjem pa se da premagat tudi hude bolezni / poškodbe - tko da držim pesti zate ale da ti bo še naprej uspevalo in da boš imela veliiiko volje in veselja med okrevanjem.

HVALA! Ma nč bat se... NE VDAM SE! Samo naprej... novim zmagam naproti...

 

Sama sem po bolezni rabla kako leto da sem lahko sama šla ven na sprehod brez problemov - ma je šlo - počasi in vztrajno sem izboljševala svoje dosežke - kot praviš ti - kako je fajn, ko opaziš napredek - najprej po par minut, ki pa ti takrat pomenijo vse. In si lahko ponosna nase že samo zato ker si to zmogla. Zdaj ko je že kar nekaj let od tega ne morem prav dobro dojeti, da se je to dogajalo meni, ki zdaj lahko normalno tečem, hodim, kolesarim, spim, živim... takrat marsičesa nisem mogla - pa he kje sem zdaj Fajn filing je če lahko sam sebe tkole izboljšaš

No vidiš, potem sama veš kako je s tem. Čestitam za tvojo vztrajnost. Lahko razumeš, ker si dala sama to skozi. Pa čeprav je bilo pri tebi drugo kot pri meni. Ker kdor ni dal skozi teh notranjih bitk res težko razume, so zeloooo redki. Pa ne da ne bi hoteli, ampak preprosto se ne da razumet tega kar se dogaja v tvoji notranjosti. Pa tudi opisat se ne da.

 

Vilinčica, uživaj max!

[alef]

Pa...

Prav fajn vas je brat, vse po vrsti...

[Ale']

Tebe tudi Alef! Vedno poskrbiš da je toplo v sobci, pa čeprav te hudičk zmerja s škrtuhom.

 

Grem na čik pavzo...

[alef]

Tebe tudi Alef! Vedno poskrbiš da je toplo v sobci, pa čeprav te hudičk zmerja s škrtuhom.

 

Grem na čik pavzo...

 

To pravi zato ker pozna Ribničane...

Jaz sem pa povrh tega še Gorenc...

Priseljen v ta konec...

[Ale']

A Ribnčani porabijo ves les za suho robo al kaj?

 

Ma to o Gorenjcih ne vem če je lih vse res... al je???

[alef]

A Ribnčani porabijo ves les za suho robo al kaj?

 

Ma to o Gorenjcih ne vem če je lih vse res... al je???

 

To ne...

Samo še bolj škrti so kot Gorenjci...

 

O Gorenjcih pa nikar ne verjemi vsega kar se o njih govori...

So še hujši... http://www.cosgan.de/images/smilie/frech/a010.gif

[Ale']

To ne...

Samo še bolj škrti so kot Gorenjci...

 

O Gorenjcih pa nikar ne verjemi vsega kar se o njih govori...

So še hujši... http://www.cosgan.de/images/smilie/frech/a010.gif

 

xsmx

[janif]

Bom pazil na smeškote, tko mi fajn popestrijo tekst, sam jih dam hitro preveč

 

To mi je pa lepo slišat, da si tko aktiven. Najbolj mi grejo na živce taki ki samo jamrajo, kako jim je dolgčas in da ne vejo kam bi se dali. Ko je pa lajf lahko tko pester pa zanimiv.

 

Kako to misliš da si šel prednike raziskovat? A po dokumentih kje pri sorodnikih, al po kakšnih arhivih? Al si mislu po pokopališčih?

 

Jst sm to nrdila pred leti, ker je tudi mene ful zanimalo, še posebej po mamini strani nisem imela skoraj nič podatkov, mama pa tudi ni nikoli nobenega spraševala. Stari starši po njeni strani so pa že pokojni. Še dobro da je sestra od moje none še živa pa da mi je lahko dala par indikacij... Pa sem našla hišo kjer je živela moja nona kot otrok in njeno sošolko iz osnovne šole, ki mi je lahko več povedala o družini moje none in njenih starših... pa ene ljudi ki so poznali mojega nonota kot otroka, pa mojega pra nonota in pra pra nonota... tudi njihove grobove sem našla. Sva si vzele z mamo en teden, spale sva pri sorodnikih, in jaz sem vsak večer napravla načrt za drugi dan, kako bova najboljše izkoristile dan. In sva kombinirale raziskovanje prednikov, včasih sva se prepuščali potem v neznano, plavale v termalnem bazenu, vporedno še raziskovale Templarje in energetske točke, obiskale razne znamenitosti, muzeje, se šle sproščat v naravo, in še vse žive sorodnike nama je uspelo obiskat (in seveda sva morali pri njih tudi ostat na kosilu in poklepetat). Mama ne more pozabit tega tedna, vedno pravi da je to bil njen najlepši teden v življenju.

 

jst itak pravim, da tut če bi šel zdej penzijo, bi imel dosti dela, ker me zanima veliko stvari S tistimi, ki so brezvoljni, se pa rad zataknem, ker pač zmeraj nisem tiho, pol pa kakšno pripomnem, potem pa ker vemo resnica boli, zna bit cel halo , samo jst ne dam

 

To sta pa dobro organizirali , tako prijetno in zanimivo se sliši. Mene pa to zanima že od malih nog, tako da sem že pred sedmimi leti bil trikrat v nadškofijskem arhivu v Lj. Sem ukoreninjen v Beli Krajini, ta je pa spadala pod ljubljansko nadškofijo. Začel sem pa tut tko, je fajn, če že kaj prej veš Je pa zanimiv začetek, bratranec prinese pokazat poročni list od prapradeda in tam vidim priimek moje praprababice, pa grem na Internet po rodoslovnih straneh pobrskat in najdem enega moškega iz ZDA, ki raziskuje take priimke iz Bele Krajine, ki so tut moja žlahta. In pol sem mu pisal in mi ves navdušen odpiše in prek njega, oz. njegovih povezav (med njimi tudi moji daljni sorodniki iz ZDA), sem dobil kar nekaj dosti starih podatkov. Vmes sem to malo zanemaril zaradi drugih stvari, no lani pa dobim mail iz Bele Krajine, moj mail je dobil od tega iz ZDA, njegova teta je poročena z bratrancem od moje mami in sem ratal spet bolj aktiven, pa je prišel v Lj in šel v arhive in sem šel še jst, da se tut spoznava Pa je bil zelo uspešen dan, drugače imam pa v kakšni veji že tja do 6kratpra starše.

 

Ja veš Janif... ta optimizem me pelje naprej v ozdravitev. Če bi se smilila sama sebi, in če bi bila pasivna, in če bi samo čakala da mi vse drugi napravijo, bi ostala na vozičku al pa bi že napravila samomor. Ker sem tak karakter da sem rada samostojna in neodvisna od drugih. Všeč mi je akcija.

 

Pa tudi sm se naučila, da z jamranjem privlečeš nase samo take ljudi ki te potem pomilujejo in se jim smiliš, to je pa zadnje kar si želim... da bi se smilila komu. V meni je ful ponosa in ne prenesem da me ljudje pomilujejo. Se kar bes začne nabirat v meni in če ne odnehajo, potem pač eksplodiram in takrat ni prijetno.

Me spominjaš na mojega frenda, on je tudi vedno taki sonček, vedno nasmejan pa dobre volje pa vedno ima skrb za sočloveka in čut za pomagat. Ga mam ful rada, mi je dosti pomagal v tem času ko sem imela prometno. Pa sm ga spoznala šele po prometni.

 

Hvala , te čisto razumem, tut sam mam podobno izkušnjo, sicer ne s poškodbo, ampak boleznijo, sem kar hudo zbolel v vojski, akutno vnetje ledvic, tko bom rekel precej zoprna zadeva, ko sem šel z bolnice, se spomnim nasvetov, izogibaj se temu, onemu ..., jst pa 19 let, ampak če gledam nazaj, to me je samo okrepilo, pa tudi drugačen pogled sem dobil na življenje

 

Zakaj pa naj bi se te bali otroci? Jst se tudi dobro štekam z njimi, pa nič na buci-buci-buc, ampak jih sprejemam s srcem in take kot so, iščem pozitivne lastnosti pri njih in jih spodbujam da se izražajo skozi njih, poskušam jim pomagat ko so v dilemah ali če česa ne razumejo, in NIKOLI jim ne lažem. Če se že hecamo, vejo kdaj si izmišljujem zgodbico in kdaj se hecam, poznajo razliko. In če ne vem odgovora jim to tudi povem. In ne obsojam jih če kdaj naredijo napako, povem jim pač da niso naredili lih ok, ko je blo res neprimerno vedenje, in bolj me poslušajo kot če bi kričala na njih. Pa nimam še svojih otrok, samo če bom imela kdaj otroka bom se z njim pogovorila o vsaki stvari.

No danes pri nas prši iz megle (ali je nizka oblačnost )... pa sm šla vseeno peš 3 km, pa sm se štopala in ugotovila, da sm že za 10 min hitrejša od zadnjič ko sem šla to razdaljo. Pa še brez se ustavit sm šla danes, ker zadnjič sm se ustavla malček. Tko da še bolj vidim da se mi stanje izboljšuje.

 

Ma ti kar pejdi laufat, kaj te briga megla al dž, dovoli si čutit in uživat neglede na vreme.

 

To z otroci se jst hecam, pravim tko, da dokler se me otroci ne bojijo, sem v redu človek, pol ko se me bodo pa začel bat, se bom pa zamislil sam nad sabo Se jim zdim kar zanimiv, recimo z eno triletno punčko se spogledava, pa se mi nasmehne in mi začne mahat ..., ali pa ena podobne starosti je hotla, da bi šel kr z njimi domov, sem se pred njihovom blokom raztegoval po teku ...

 

Pa bravo, kr tako naprej. Sej mene vreme tolk ne moti, samo zdej je bil led, ravno toliko snega je bilo, da je zmrznil, pol pa rajši samo hodim, no moram pa povedat, da je dons zjutraj pihalo v Lj

 

Hvala! He he, zanimivo tale tvoja izkušnja. Mogoče boš imel boljše sosede.

No za potovat maš še vedno čas nadoknadit če ti je res všeč. Sej ko začutiš adrenalin v žilah se potem težko več rešiš iz teh krempljev. Jst komaj čakam da bom spet dovolj zdrava da bom lahko kam šla raziskovat.

 

Neskončni iglasti gozdovi.... To je tudi moja želja doživet.... pa ni nujno lih v Kanadi, lahko tudi v Rusiji al pa kje gor na Švedskem al Finskem... al pa kje drugje. Že tu v Sloveniji grem rada v gozd, me ful napolni z energijo.

 

Sicer imam pa raje tople kraje, morje in sonček, prijetne ljudi pa dobro hrano.

 

 

Lep nasmejan dan vsem v gnezdece...

 

Sosedo mam kar fajn , pa tut celo nadstropje je , sej mormo met kakšno žurko

 

To je neki najboljšega ..., počitnice in kasneje dopust so bile zmeraj meni najljubša stvar Mraza ravno ne obožujem, tako da iglasti gozdovi bolj spomladi in poleti, tam zna bit pozimi kar brrrr, ali odgovor sestrične na vprašanje, kako so lahko ljudje pri nuli v kratkih rokavih, ja veš, ko je -30 se oblečeš, pol ko pride na -10 se moraš že malo sleč, pri nuli je pa že prav toplo

[janif]

a daj no? en dan sonca je pa res prednost. "moja" je Ljubljana.

 

jaz komaj čakam, da bo v Levu, v moji 9. hiši, mi bo naredil konj. na Luno, Mars in Venero. fizična moč na višku, energija, energija, aktivnost!!!

 

evo, direkt od vremenkota , v Lj. še letos ni blo sonca , še dobro da mamo druge načine za ogrevanje

 

Ufff, pol boš pa opasna , maja že

 

O janif!!!

 

Samo pozdravček ti pustim, šibam na avtobus... čaw

 

Hvala še za poskok in pozdravček

[janif]

Dober dan družba

 

Kako vas je lepo brat! Ste me prav spravli boljšo voljo

 

ale`74 - se najdem v večini tvojih razmišljanj... Življenje si res (so)oblikujemo sami - če se ne trudiš in samo jamraš, zgubljaš energijo za brezvezne stvari in ne spremeniš ničesar - vsaj na boljše ne... brez optimizma in upanja je pa tudi kak dan prekleto težko preživeti... zato sem jaz za borbo - namesto da obupam, sprejmem igro in se raje borim in spremenim / izboljšam in s tem rastem.

 

Pa saj kak dan vmes moram stisnit zobe in se borit sama s sabo in s pomisleki (sebe in drugih), kako mi bo uspelo, ma potem nekako najdem moč da dvignem glavo in grem naprej... ker si tega želim, ker hočem rast in se razvijat, ker hočem bit optimist in hočem še naprej spravljat ljudi okrog sebe v dobro voljo Z optimizmom in (za)upanjem pa se da premagat tudi hude bolezni / poškodbe - tko da držim pesti zate ale da ti bo še naprej uspevalo in da boš imela veliiiko volje in veselja med okrevanjem.

 

Mene vsake toliko telo še konkretno spomni (kadar ne skrbim dobro zase) na tiste težke dneve ko nisem bla sposobna skrbet zase, pa se moram potem spet malo poglobit vase in počistit nesnago, ki se je nabrala skozi čas. Je fajn občutek ko veš, da lahko (spet) sam poskrbiš zase in da si lahko zdrav če se potrudiš za to. Sama sem po bolezni rabla kako leto da sem lahko sama šla ven na sprehod brez problemov - ma je šlo - počasi in vztrajno sem izboljševala svoje dosežke - kot praviš ti - kako je fajn, ko opaziš napredek - najprej po par minut, ki pa ti takrat pomenijo vse. In si lahko ponosna nase že samo zato ker si to zmogla. Zdaj ko je že kar nekaj let od tega ne morem prav dobro dojeti, da se je to dogajalo meni, ki zdaj lahko normalno tečem, hodim, kolesarim, spim, živim... takrat marsičesa nisem mogla - pa he kje sem zdaj Fajn filing je če lahko sam sebe tkole izboljšaš

Hehe - mi je znano - tudi jaz grem "samo nekaj kam nest" pa potem poklepetam skoraj z vsakim na hodniku - sem pač čveka Sploh kadar imam kak svoj hiper-aktivni dan - takrat me je težko ustavt - pa me pol eni niti ne razumejo ker tko hitro govorim hehe

 

Lep petek želim vsem

 

Hvala , tudi tebi

 

a pol si bolj moje sorte , se bodo že naučili razumet , samo možgani morjo mal hitreje delovat

 

Drugače pa za borbo :hepko:, jst sem itak zelo uporen, kako je že ena rekla, da sem kot belokranjska breza

[Ale']

danes pa zgleda da vsi pohajajo...

[alef]

danes pa zgleda da vsi pohajajo...

 

Jaz ne...

Samo pisat se mi ne da...

Danes sem tak kot vreme zunaj... http://www.cosgan.de/images/smilie/muede/f030.gif

[Ale']

Jaz ne...

Samo pisat se mi ne da...

Danes sem tak kot vreme zunaj... http://www.cosgan.de/images/smilie/muede/f030.gif

 

 

he he... potem pa samo bereš al kaj

 

ma jst pa nism nič zaspana, samo malček utrujena

 

Zdej sm si pa Laško privoščila

[Ale']

S tistimi, ki so brezvoljni, se pa rad zataknem, ker pač zmeraj nisem tiho, pol pa kakšno pripomnem, potem pa ker vemo resnica boli, zna bit cel halo , samo jst ne dam

 

...tam zna bit pozimi kar brrrr, ali odgovor sestrične na vprašanje, kako so lahko ljudje pri nuli v kratkih rokavih, ja veš, ko je -30 se oblečeš, pol ko pride na -10 se moraš že malo sleč, pri nuli je pa že prav toplo

pa kaj ima eskimsko kri al kaj??? svašta

No meni odgovarja najbolj 25-30 stopinj odzuni, voda pa nekje med 18-28 stopinj celzija.

 

Lep pozdravček

[Vilinčica]

En lep pozdrav vsem

 

Ja danes smo eni bolj pohajali - je blo takoooo lepo ko se je končno skadila megla sem šla peš do mesta, pa po mestu in uživala v sprehodu po vetru - tako toplo pomladno vzdušje je blo že v mestu mmm me že spet razganja od energije hehe sem zaljubljena v Staro Ljubljano in Ljubljanico - je prav pomirjujoče hodit tam - zdaj je pa še lepše ko so ob bregu tiste luštne fotke

 

Bodite fajn - jaz letim še malo pohajat in čvekat

[Ale']

En lep pozdrav vsem

 

Ja danes smo eni bolj pohajali - je blo takoooo lepo ko se je končno skadila megla sem šla peš do mesta, pa po mestu in uživala v sprehodu po vetru - tako toplo pomladno vzdušje je blo že v mestu mmm me že spet razganja od energije hehe sem zaljubljena v Staro Ljubljano in Ljubljanico - je prav pomirjujoče hodit tam - zdaj je pa še lepše ko so ob bregu tiste luštne fotke

 

Bodite fajn - jaz letim še malo pohajat in čvekat

Kakšne luštne fotke???

 

A zdej je pa k vam utekla pomlad al kaj???

Ma ja sej vam privoščim...

 

Pri nas pa že cel dan curlja in kaplja :xx!:

 

Ma samo da uživaš Vilinčica, vesela zate

 

Lep pozdravček tudi tebi!

[Ale']

Šank Rock - Jaz nimam noč za spanje

 

:hepko:

 

ne morem spat...

 

[Ale']

Dobro jutro!

 

 

...in prijetno nedeljo...

[alef]

Dobro jutro!

 

 

...in prijetno nedeljo...

 

Dobro jutro tudi tebi...

In vsem ostalim...

Meni je zdaj vsak dan nedelja...

Prijetnega si pa tudi znam naredit...

[Ale']

Meni je zdaj vsak dan nedelja...

A samo lenariš al kaj? Na zrak pejdi... pa malo telovadit!

[Audente]

Dobro jutro luftarji

Kake volje ste dans?

Moja vodnarka je vsa na trnih - beri mal sitna

[Ale']

Dobro jutro luftarji

Kake volje ste dans?

Moja vodnarka je vsa na trnih - beri mal sitna

Dobro jutro tudi tebi Audente

 

Kakšne volje? Zaenkrat še dobre... ...mi pa paše ker sem sama in imam mir.

[Audente]

...mi pa paše ker sem sama in imam mir.

 

 

saj vodnarjem to velikokrat paše