Prebolevanje

[lunca]

smotke

 

ja, poznam enga raka k še po...kolk je zdej...hm....6 let ni prebolel čist pa zgleda nkol ne bo

zame je to nepredstavljivo x

 

Jes pa rakce čist štekam, sej ne morš razumet, da so oni res pod vladavino lune doma.

[Alan_New]

V bistvu sem se naučil prebolevati precej hitro kljub sončnemu Kozorogu, ascendentnemu Biku in Mesecu v Raku.

[Mana]

Mana no ampak zdej imaš M-ja ane, življenje se spet vrti, ne glej nazaj

 

ja 5rca moj M je res super človek in resssssss hvala bogu, da sem našla takega x!x

pravim samo, da sem imela ljubezensko izkušnjo, ki je bila res enkratna, neponovljiva in dvomim, da sem jo prebolela.

če se tolikokrat vpršaš: kako bi bilo, če bi bilo...potem verjetno še nism prebolela, ne?

 

drugače paučenje iz odnosov: ZAKON!

v teoriji cela beda

to je tko k izpit za čoln, narediš teoriji, se naučiš vozlov in evo izpit

pol pa parkiri tonsko jadrnico

 

ma, sem imela ful malo ljubezenskih izkušenj (vsaj čustvenih ne ) in še ta, ki je bila ful močna je bila ful kratka

 

Pinka, ja tako napišem, da izpade lepo

ful dobr, da si tole napisala, ker velikokrat sama sebi ovijam stvari v vato, si jih barvam z barvami, ki so mi všeč.

je bil tvoj post prava terna...bom še tole malo prežvečila

[lea]

...

fajn si! res! kaj ti čem pametovat, ko se vidi, da si itak pametna pa vse. tole pa jaz opažam sama pri sebi:

da je ogromno stvari iz moje preteklosti dosti lepših kot so bile takrat, ko sem jih živela. in prav tako je s prihodnostjo. vse kar si predstavljam kako bo, ko bo, je super krasno in fajn in sploh razburljivo, kot je dejansko v trenutku dogajanja. če me razumeš....

preteklost in prihodnost sta v rožicah in sploh pobarvani z melanholijo, nostalgijo in podobnimi čustvi, še celo žalost dobi eno tako prijetno patino. sedanjost pa kar je. večinoma v grayscale varianti. kaj češ. reallity show.

 

ah ja, nisem v dobri koži danes. spet.

[Mana]

fajn si! res! kaj ti čem pametovat, ko se vidi, da si itak pametna pa vse. tole pa jaz opažam sama pri sebi:

da je ogromno stvari iz moje preteklosti dosti lepših kot so bile takrat, ko sem jih živela. in prav tako je s prihodnostjo. vse kar si predstavljam kako bo, ko bo, je super krasno in fajn in sploh razburljivo, kot je dejansko v trenutku dogajanja. če me razumeš....

preteklost in prihodnost sta v rožicah in sploh pobarvani z melanholijo, nostalgijo in podobnimi čustvi, še celo žalost dobi eno tako prijetno patino. sedanjost pa kar je. večinoma v grayscale varianti. kaj češ. reallity show.

 

ah ja, nisem v dobri koži danes. spet.

 

ja lea ful poznam tole, da so stvari, ki so mimo ful bolše danes kot so bile včeraj

nostalgija, melanholija jp...kot da bi rabila to, da sploh pridem čez

sploh pa mene jesen ponavadi zj**e, da doživljam nek notranji patos...ma kaj patos...to je tko kot kaka katarza, da se spucam, da grem sploh lahko naprej

 

mah, čudne smo babe

 

sončkeeeeee

[Pinka]

Pinka, ja tako napišem, da izpade lepo

ful dobr, da si tole napisala, ker velikokrat sama sebi ovijam stvari v vato, si jih barvam z barvami, ki so mi všeč.

je bil tvoj post prava terna...bom še tole malo prežvečila

 

 

Mana me zelo veseli, da si to vzela dobro namerno....

[5rca]

to drži tudi zame,... tudi zaradi tega konflikta med razumom-čustva. Ko razum že zdavnaj pogrunta, so čustva še vedno neki v luftu. In pa pravijo, da je treba v ljubezni tud mal tiste težke čase potrpet... če maš nekoga res rad boš zdržal... Ne želim si kasneje karkoli očitat, da sem se prehitro vdala. Samo kje je tista meja, do katere se splača potrpet... Sama sem jo v zadnjem letu očitno prekoračila, šla že v svoj minus, ... cilj je, da narediš dobro odnosu, da dokažeš, da lahko prebrodiš tudi težke čase,... a na koncu sam pokasiraš. Čustva so intenzivna, zato verjamem v nek odnos, ... in zgleda kot da hočem dokazat, da imam prav, da je to to,... razum mi zadaj pravi svoje... A jaz trmarim do konca... V ovnu imam pa samo tč duha...

 

Joj, samo ti pa isto številko čevljev nosiš kot jst ane še ena tukaj ki je prekoračila vse meje "dobrega okusa" pri poiskušanju da se kaj popravi. Zdej se morm naučit samo spustit še in it naprej ker že vsi okoli mene to vidijo samo jst si še zakrivam oči pa se neki prepričujem da mooogooooče pa... že 10-ič sm rekla sej mogoče pa in veš, tut 10-ič je isto kot takrat ko sem rekla to 5-ič in nič se ni spremenilo pa čeprav so tut moja čustva še zmeri tam in še zmeri intenzivna trmarjenje ja... mačona bi rekla "nehi travmirat zdej"

 

 

Mana no potem pa če že ne preboliš, upam da se čim hitreje in popolnoma pomiriš s tem

[nols]

hm..ka je pa zame prebolevanje..

eno brezvezno obdobje..še bl brezvezen sem pa js takrat.

u bistvu se takrat kr neki silim v družbo do ktere mi sploh ni. pa..no velikrat mi clo vseen rata v družbi pozabit pa bit vsaj micen normalen (karkol že to pomen).

al pa kakšni sprehodi tud sedejo..sem velik prelutal..al po šumi..še rajši pa mal odkrivam kakšno staro ljubljano pa mal lutam po tistih ulcah. čist brez cilja. pa večinoma mi sede to počet v mraku.

umes se ustavim kje na kakšnem čikcu, mal posedim pa čekiram folk.

pa tud mal več športat mi sede takrat.

da bi pa doma sedel pa se smilu sam seb..ne hvala. treba se je zamotit.

sej je že prov, da mal razmisliš pa popredalčkaš..sam treba je razmišlat konstruktivno in ne destruktivno.

hm..zanimiv je to..vsakič je drug razlog..ali pa pravpazrav vedno en in isti..

važno je da ničesar ne obžaluješ! sem kakršen sem..kdaj vidiš, da ne gre pa je vseen težko..pač se navežeš..no..velik več kot sam navežeš.

prepustit se je treba življenju. vsaka stvar je za neki dobra. če ne bi dal vsega kar si dal skoz, verjetno ne bi bil tuki kjer si. bi se ti zgodilo nekaj druzga.

sem vesel, da sem kjer sem.

pomembno je, da ničesar ne obžaluješ, da se prepustiš toku življenja.

na teb pa je a boš objokval svet al pa začel živet.

sliš se kot, da sem made from stone. ni glih tko..sam trudim se ne objokvat, ampak se iz tega kej naučit. smiljenje samemu sebi ne prinese nič pametnega. prelahko je zapasti v ta svet.

sem pa prpravlen požret ves drek, ki sem si ga ustvaru.

[Liu]

no pa da se jest prpomnem neki na tole temo...... pa sem mela veze, nekaj malega, pa so se koncale..... ni bilo panike, sla naprej brez problema, brez oziranja nazaj.....ces nisva za skupaj, bolje prej kot takrat ko bo ze prepozno..... pa propade veza, ki je trajala 3 leta in pol, brez objokovanja z veselim, obrazom, polnim pricakovanj zazrta v prihodnost, v nekaj novega......

 

pa po slabem mesecu padem v vezo, ki je trajala 1 mesec , samo 1 mesec, in mi nardila celo shtalo v lajfu! Zdej koncno lahk recem, da sem ga prebolela, da se nikol vec ne prasam zakaj je blo tko kot je blo..... Kako bi bilo, ce bi..... in podobna "brezvezna" vprasanja! Zdej mu lahko, brez bojazni, da bi ga zgubila se kot nekoga, ki me jebe v glavo (ja na zalost sem si zelela pogovora z njim in vseh obljub, ki sem jih takrat slisala - ceprav sem se zavedala da me **** v glavo), povem kar mu gre.... Povem vse tisto, kar me prasa..... Sem se spremenila do njega, in on to cuti in se "cudi" .... Ko sem mu nehala filat ego, mu je blo cudn..... ces kako sem se spremenila, kaj mi je ipd. butasta vprasanja..... Sedaj pa me po ne vem kolksnem casu model povabi na vecerjo :xx!: ja za bruhat kaj naj recem..... In pol se sprasujem, ce clovk res misl da sem se kar nora nanj in tolk butasta kot sem bla???

 

Samo casu se lahko zahvalim, da sem ga prebolela..... da koncno spet lahko recem da sem sposobna nekoga ljubiti in mu zaupati..... s strahom, vendar vem da bo z malo truda tudi to drugace.....

 

Kaj pa je bilo tukaj, v tem primeru pri meni??? Niti soncni strelec, niti asc oven me nista bila sposobna peljati naprej...... ribja luna me je cist potegnla notr..... Mogoce je bil pa res "SAMO" ego??? Mozno.....

 

No zdej pa koncujem, cist notr padla

[konj]

Zdej mu lahko, brez bojazni, da bi ga zgubila se kot nekoga, ki me jebe v glavo (ja na zalost sem si zelela pogovora z njim in vseh obljub, ki sem jih takrat slisala - ceprav sem se zavedala da me **** v glavo), povem kar mu gre.... Povem vse tisto, kar me prasa.....

 

 

haha fajn post, sem se nasmejala... ... ¸(pa še sebe mal najdla notr)

 

Ja ja pogovor in obljube... so moški pogruntal, kaj ženskam ostane v glavi ... Jst tud zdej zmeram bolj gledam na to, da povem samo tisto, kar me vpraša. In se niti ne ukvarjam v mislih več tolk, ali se strinja, ali mu je všeč tist kar sliš, al ne, ... kaj je mislu s tistim kar je hotel povedat ... res kot pravš brezveze

[konj]

Joj, samo ti pa isto številko čevljev nosiš kot jst ane še ena tukaj ki je prekoračila vse meje "dobrega okusa" pri poiskušanju da se kaj popravi. Zdej se morm naučit samo spustit še in it naprej ker že vsi okoli mene to vidijo samo jst si še zakrivam oči pa se neki prepričujem da mooogooooče pa... že 10-ič sm rekla sej mogoče pa in veš, tut 10-ič je isto kot takrat ko sem rekla to 5-ič in nič se ni spremenilo pa čeprav so tut moja čustva še zmeri tam in še zmeri intenzivna trmarjenje ja... mačona bi rekla "nehi travmirat zdej"

 

... razumsko se prepričuješ, čustva trmarijo svoje... in razum trpi ...

 

anede, da je tko kot bi človek podzavestno čakal, da se zgodi nekaj, kar bo upravičilo razum pred čustvi... in potem trpijo čustva...

.... trpi ego in ponos... začne se treznenje...

 

(uf, kva sem pametna,.. jutri mi bodo pa spet čustva ven vrgla in bom imela spet čistko )

 

nols, ful lep post

 

[kukica]

Joj, samo ti pa isto številko čevljev nosiš kot jst ane še ena tukaj ki je prekoračila vse meje "dobrega okusa" pri poiskušanju da se kaj popravi. Zdej se morm naučit samo spustit še in it naprej ker že vsi okoli mene to vidijo samo jst si še zakrivam oči pa se neki prepričujem da mooogooooče pa... že 10-ič sm rekla sej mogoče pa in veš, tut 10-ič je isto kot takrat ko sem rekla to 5-ič in nič se ni spremenilo pa čeprav so tut moja čustva še zmeri tam in še zmeri intenzivna trmarjenje ja...

Fajn, ja. Jaz sem se prepričevala dokler jih nisem fasala... :xx!:

potem sem pa kar naenkrat lahko svobodno poletela v svet. Prej pa probavat, pa probavat ... :xx!:

[de-sa]

Prebolevanje je tudi zelo hudo, ko je strast v zvezi na vrhuncu. Ko ti je tako fajn z njim, da te celo telo boli, ker veš, da ga več ne boš imel. Sem devica in asc. devica z luno v ribah in morem rečt, da je v mladosti bilo kar dolgotrajno in boleče, pa si mečeš pesek v oči in upaš, da še enkrat bosta skupaj...ah... pa tudi če sta, potem nikoli ni več tako lepo, ker je srce bilo ranjeno. Zdaj pa se tudi zaljubit ni lahko...vsaj meni...pa bi se zelo rada...

[kuky]

No kot bikica z luno v raku in asced. v strelcu, lahko potrdim, da se nam bikom res poruši svet. Meni ravno letos in sem bila zelo šokirana. Predvsem zato, ker te to okrade stalnosti, sigurnosti in ti poruši sanje in iluzije. Sedaj po parih mesecih lajanja v luno pa mi že seka v kontra. Ti boš mene ne...... Trmasta, že presenetljivo malo egoistična (prej sem bila čisto nasprotje, jah sej tako sem se tudi izgubila v vezi).

 

Kaj bo pa še naprej sledil, pa še ne vem.

LP, Kuky

[free]

zanimivo.

kaj pa prijateljstvo, ki se ustvari v tem casu? konc koncev mora vseeno nekaj bit, ce s clovekom zivis nekaj let recimo... a potem pa kar nic vec ni al kako oz. se kar odreze vse skupaj...?

verjetn res odvisno iz kerga nivoja zadevo gledas no.

[free]

ja, no, govorim o nekem 'normalnem' partnerstvu, kjer se imata dva rada ane. Kjer se povezeta na vec nivojih, kjer rasteta, kjr se spoznavata, kjer se ucita, poglabljata, razresujeta, kjer si zaupata in se bojita, kjer si delita, izkusnje, mnenja, solze in smeh, zalosti in radosti, smejita in kregata, pojeta in molcita...

v takem partnerstvu nastane prijateljstvo in tako nastane tudi nekaj globjega.

[Liu]

heh prijateljstvo..... lej ko sem jest zaklucla svojo, najdlje trajajoco vezo.... ni blo sanse, da bi ostala frenda al pa kej..... pac je bil moski ego tako mocno prizadet, da je zacel sirit o meni neresnico.....

 

in to je govoru take stvari, k je tocn vedu za njih, da jih sigurno nisem pocela..... konec koncev ma pa vsak clovek neka svoja nacela, k se jih pa drzi cel zivljenje, pa ni vazn ce mu v "koleno streljajo"..... pomojem.....

 

ampak mene on s tem ni prizadel, me je samo se bolj odrinu od sebe.... se tist kar sem neki malga cutla do njega (ce ne druzga sem ga spostovala kot osebo do takrat), nisem vec.....

 

tolk o prijateljstvu, ko se veza konca...... ok sej ne recem, da to ni mozno, je.... samo v vecini primerov ne, ker je na eni ali drugi starni prizadet ego.... in to je najvec - pomojem

[Ksenia]

a se prebolevajo samo partnerske zveze? uf... jst mam sigurno položaj zvezd za dolgooo prebolevanje... hm čeprav - a se temu reče prebolevanje? kaj pa prebolevaš? sej men to bolj na bolezen znači... no torej jaz z Luno v Raku v 10 hiši težko sprejmem samo to, da nekdo odide brez pogovora oz. ko odide želim da je stvar razčiščena in da se poslovim na kulturen način... še vedno pa obstaja možnost če je še na tej strani da se vrne v moj lajf (to pomeni pozdrav, klepet, kavica... sej govorimo o vseh odnostih ne samo ljbuezenskih ane) če je pa odhod na drugos tran je pa mal težje ... so pa osebe ki jih imam na nek način rada vedno prisotne v lepem spominu... kaj čem prebolevat? če imaš nekoga rad, ga pustiš da je srečen... ne sprejmem pa otročjega vedenja in sprenevedanja in trmanja v nedogled - tak odnos nezaključen znam pa vlečt...

[Cookie]

...sem imela ljubezensko izkušnjo, ki je bila res enkratna, neponovljiva in dvomim, da sem jo prebolela.

če se tolikokrat vpršaš: kako bi bilo, če bi bilo...potem verjetno še nism prebolela, ne?

Tut že bla "v tem"; potem, po dolgih letih (10) sva se srečala na obletnici maturantov: se je tok spremenil (ne fizično - je ostal isti, sam psiha pa...podn, res!) Na koncu (srečanja) sem bila vsa evforična, da sva nehala, da prava sreča, res, sam da sva nehala! Me je pa en drug bivši (na istem srečanju; tj blo v mojih gimnazijskih letih - v vsem času imela 2 fanta, pa ne naenkrat ) res prijetno presenetil - iz idiota (psiha) se je razvil v prav prijetno osebo, s katero bi šla celo kdaj na kavo (vizuelno me sicer ne privlači več).

 

zanimivo.

kaj pa prijateljstvo, ki se ustvari v tem casu? konc koncev mora vseeno nekaj bit, ce s clovekom zivis nekaj let recimo... a potem pa kar nic vec ni al kako oz. se kar odreze vse skupaj...?

verjetn res odvisno iz kerga nivoja zadevo gledas no.

mah ne vem, free; kadar sem skušala "ohranit prijateljstvo", sem se zmerom mučila (čustveno), milsim, prov matrala, pa cefrala sem se; to je zame preveč mazohistično, sori, res! Ne rečem, po preteku X-časa; seveda, zakaj pa ne, sam takoj po prekinitvi veze pa...to ni zame! Čist tko BTW, si bil kdaj v dolgoletni vezi, pa zdaj nisi več?

 

...težko sprejmem samo to, da nekdo odide brez pogovora oz. ko odide želim da je stvar razčiščena in da se poslovim na kulturen način... ... če imaš nekoga rad, ga pustiš da je srečen...

Ja, jst mam tut rada closure, ne pa da vse obvisi v luftu Pa da se poslovim na kulturen način, mu zaželim lepo življenje...to je zame način Če imaš nekoga rad, ga pustiš, da je srečen, ne da mu moriš in težiš, pa dihaš za ovratnik

[Pinka]

čez eno leto pa si misliš, pa kaj sem sploh počela s tem konjem ...

ne ne ne, to ni dobro, veze ki se končajo in spet začnejo. zato pa jaz čist odrežem in grem dalje. vsaj jaz ne bi bila z nobenim od bivših več nazaj, še poklicala bi težko kakšnega ali šla na kavico, ker si nimamo kaj povedati in tudi ne maram, da kdo ve, kako živim zdaj ... to mam pač en štos, da ne maram, da ljudje, s katerimi prekinem stike, sploh vejo kako mi gre, kaj počnem ...

drugače pa ... kar ni za skupaj, pač ni za skupaj in je bolje, da se konča čimprej, ker dlje kot traja, bolj boli ko je konec, ko se kr neki krčevito oprijemljemo enih gnilih, že minulih čustev, ko si začnemo lagati, da je bilo bolje kot je bilo v resnici in da ah pa saj se bomo bolj trudili, če ostanemo skupaj ... jea vrajt.

 

Točno tko a ne....čist isto gledava na to...k da bi jaz to napisala....mam pa eno veliko napaka, da kar vztrajam čeprav je zdavnaj vsem jasno, da to ne gre....no ko pa poč pa samo odrežem in grem dalje...

[Marsa]

skoda k ni se v duhovnosti posebej ta tema...

tlele komaj med textom najdem *kaj astroloskega*.

[Todika]

ja sej

 

no pa en vprašanje, čist astrološko

povsod zasledim da tale pluton na asc je blazno posesiven, ljubosumen, pač sco varianta kar je pač tega.....določene stvari se mi zdi da je kr dost močn res, sam v tem se ne najdem a me luft vleče ven, pa luna v strelcu al ma retrogradnost kej veze, kaj prevlada pr teh stvareh, ker se mi zdi da ma s tem tud prebolevanje vezo.......pa venero mam mam v raku, retro tud, a bi to tud mel kej veze, oz. zaka ne, ker rak je ipak "psiho", in vsi ti šolski opisi tega položaja so tko naravnani, pa me zanima zaka se je pr men to vse tolk izrodilo

[lunca]

čem prebolevat? če imaš nekoga rad, ga pustiš da je srečen...

 

To je pa krasno, ampak žal, ne gre vsem tko zlahka, največ ljudi meša besedo prava ljubezen. Pri mnogih je to boljl obsedenost z odnosom in takrat je precej hudo.

[Mana]

mah...se mi zdi, da nismo vsi sposobni brezpogojne ljubezni in potem prebolevamo, ne pustimo da ljudje odidejo,,,jih v mislih še kar vežemo nase

 

včasih sem mislila, da sem egoistična....danes pa vedno manj tako mislim.

kot sem že napisala, nekateri pač to rabimo

[Ksenia]

ampak a je to prebolevanje ali žalovanje oz. nesprejetje dane situacije?

Marsa ravno razmišljam kaj v horoskopu je krivo, da ne razumem besede prebolevati ok razumem da če prebolevaš gripo...

prebolela sem da me je varal, prebolel sem da mi je lagala? prebolel ali sprejel dejstvo?

sej pustiti ne pomeni da ne občutiš bolečine, da ti je vseeno.... da pa preboliš in si potem ozdravljen mora biti pa nekaj ranjeno? ego?

ok pojma nimam kateri planet je pri meni tole, luna sihurno ne