Tebi...

[Volk K.L.]

Večen je spomin. Ja Selene prav imaš.

[Ksenia]

Sej vem, ti kar poslušaj mene

[Dolmark]

Je dotik in dozorelo hrepenenje,

Skrivnostno ime, nežno dehtenje,

Je igrica, ki jo oba rada igrava,

Čarobni svet, ki ga ne poznava.

 

In si ti, ki tako vznemirjaš,

S poljubi vsakič me iztirjaš,

In je pričakovanje te skrivnosti,

Nekje v nama skrite so radosti!

 

Ti, ki si kot najlepša sanja,

Misel, ki vsakič te oznanja,

Prosiš me naj ne hitiva,

Za trenutek, ki ga živiva.

[Ksenia]

Dolmark

[Dolmark]

Dolmark  

Sledi toku svoje sreče,

Sanje drugih sanjaj ne,

Kakor reka mimo teče,

K njej le vodi te srce,

 

Kogar danes si ljubila,

Nanj boš jutri pozabila,

V veter skrila boš spomine,

Vse enkrat za vselej mine!

 

Ti si vzela, vsem jemala,

Kradla sanje, si noči,

Komu le se boš predala,

Kdo le kdo te ukroti?

 

Sledi toku svoje sreče,

Danes še kraljica si,

A ko sreča ti uteče,

Izjokala si boš oči!

[Dolmark]

Spet je tu poletni čas,

Nekdo je, ki misli nate,

Spleti kito si v okras,

Tale pesem je le zate!

 

Po dotikih hrepeniš,

Mik poljubov te opaja,

Kakor jutro spet drhtiš,

Je telo podoba raja.

 

Z njim štela boš utrinke,

Drobni pesek pod nogami,

Školjke imela za spominke,

Prvi vajin party v pižami!

 

Pojdi ujemi svoj zaklad,

To poletje je le zate,

Nekdo ki ima te rad,

Božal ti bo kodre zlate!

 

On, ki vse bi zate dal,

Naj v ekstazo te ponese,

Da le dolgo bi ostal,

Preden ga jesen odnese,

 

Da le dolg bo ta poletni čas,

Ker prekratke so ljubezni,

In ko spereš pesek si iz las,

neko jutro te spet strezni!

[Ksenia]

lepo... so tvoje?

[Dolmark]

lepo... so tvoje?

Seveda so moje. Čigave pa? Še veliko jih je. Si jih želiš še?

[oona]

Dolmark, brez besed...

 

Če si Čarodej, potem

[Ronja]

Dolmark, !

[oona]

Ena Dolmarkova pesem iz časov, ko je bil še mlad....

 

Ko zrla v zvezde boš nocoj,

le ena prinese ti spokoj,

v njej zrcali se modrost sveta,

srečo prinaša za naju oba.

 

Ko legla boš med belo svilo,

prebudi se v tebi hrepenenje,

ena noč za vse življenje,

k telesu se telo privilo.

 

Če po vsem se ti bo stožilo,

in pesem seže do srca,

ne ni vredna teh solza,

pošlji mi drobno sporočilo.

[Dolmark]

Kako visok je ta polet,

ko dotakneš se telesa,

kako prijeten je šepet,

ki boža najina ušesa,

kako naj umirim drget,

ko dvigaš me v nebesa?

 

In znova spet in spet,

naj umrem v sladkosti,

ko najinih teles splet,

použijeva vse radosti!

 

Črn biser si,

lepote neprecenljive,

in daješ mi

trenutke neponovljive!

[Buddha]

TEBI:

 

Sebi.

[oona]

Meni

[vanja]

Tebi, ki sem te srečala, ko sem si najmanj mislila in preživela zanimiv in lep dan, upam, da se podoben dan še ponovi, radovedna zakaj se nisva več srečala, ko je bilo videti da sva na isti valovni dolžini.

Hja, vsak zakaj ima svoj zato, vendar nisem izgubila upanja.

 

LP! N!

[oona]

Z jutrom, ko že dan zori,

v samoti tiho premišljujem.

drobne tiste vse skrbi,

počasi mi odpirajo oči.

 

Najprej narišem si obraz,

nadenem v ogledalu še nasmeh,

dopovedujem si ves čas,

da to ni nihče drugi kakor jaz.

 

Narišem si vesel obraz,

da na ustnicah ne vidi okusa grenkega,

ne sliši v smehu joka tožnega,

nihče drugi, kakor jaz.

[oona]

Karkoli že počneš,

naj ti bo to pravilo,

ne pozabi, na življenjsko silo,

ne pozabi, na njeno ljubezen,

da ti prej ne odpelje vlak,

tvojih, zamujenih nebes.

[Volk K.L.]

Grda si,

zelo grda,

do tistih, ki te imajo radi.

[oona]

[Volk K.L.]

Pa ne tebi Oonaaaa . Nekomu drugemu je verz namenjen.

[Dolmark]

Vsega je enkrat konec!

 

Še ptice umirajo pojoč,

veter upeha se prek planjav,

in tebi zagotovo nekoč,

korak potihem bo zastal.

 

Vsega je enkrat konec!

 

Vem nehala boš ljubiti,

ko ves zguban in star,

pred tabo se želel skriti,

položen na žrtveni oltar.

 

Vsega je enkrat konec!

 

Odhajam preden sonce izgine,

škrlatni mrak prelije spomine,

naj še zadnja kapljica krvi,

v najlepši cvet se spremeni.

 

Vsega je enkrat konec!

 

In tako znova čas zavrti,

Kar lepote ujamejo oči,

Vrti in vse spet obrača,

A srca nikdar ne vrača!

 

Vsega je enkrat konec!

[princeska]

oh ti neumni konci.. zakaj pa more bit konec??

in zakaj se prvo človek kaže kot da je na svet poslan le zate, ravno toliko da vanj vliješ vse svoje sanje in potem nastajajo rane ena za drugo ko ugotavljaš da si v bistvu zaljubljen le v svoje predstave o tistem, da v resnici ni tak.. ampak vseeno je to on, in takrat ti ni mar, sprejel bi ga z vsemi napakami, pa je celo to nemogoče..

 

js vam želim da če vam nekdo ne more dajat ljubezni v takšni meri kot jo vi dajete njemu, potem naj čustva do njega nekako zbledijo..

[Volk K.L.]

js vam želim da če vam nekdo ne more dajat ljubezni v takšni meri kot jo vi dajete njemu, potem naj čustva do njega nekako zbledijo..

Saj to je ta zanka, ko ti razum reče eno, srce drugo. Kar naredi še večjo zmešnjavo v tvoji glavi. Vsak ki je to doživel ve da preboleti ali pozabiti na nekoga ni lahko. Da to traja in trajaaa.

[oona]

Lahko noč in sladko zaspi!

Kaj veš, kaj naju še čaka,

naberi v sanjah novih moči…

 

V temnem kotu čas nemo kraka,

grde spomine na plano tišči,

da sonce ne pride več izza oblaka.

 

Lahko noč, zlato moje dekle,

toliko besed ti leži na duši,

zaupaj mi, zaupaj mi vse...

 

Ko pride 'z globine, kot skala se zruši,

kipijo besede, spomin pa kar vre,

in solze so - dež po predolgi suši.

[Volk K.L.]

Ne razumem tega,

včasih si mi bila ljubica,

danes samo še pepel.