Duhovni klepet

[alica]

Imam prijateljico, ki dela z ljudmi v majhnem kolektivu nekje v centru Ljubljane. V resnici je ta majhen kolektiv skupek marionet oziroma, tam obstaja klasično rivalstvo in tihi boj za naklonjenost vodilne delavke. Tak skupek ljudi ni nikoli povezan med seboj, saj vsak delavec individualno neguje svoj odnos z nadrejeno, to pa krha že tako napete vezi med delavci.

No, slej ko prej tudi sami zapademo v take situacije, na katere pa niti nimamo vpliva, da bi stvari spreminjali, saj včasih ne moremo spremeniti niti pogled enega človeka, še manj desetih ljudi, spremenimo pa lahko svoj pogled in se v tem nevzdržnem okolju naučimo ignorirati negativna čustva, ki nas obdajajo in prežemajo...

 

Bila sem nekaj pot v takšnim situacijami, nisam se uspela izogibati negativnih čuvstva, in na žalost ne vem če je to mogoče.

Prepričana sam le to, da nikoli več ne želim znova biti del toga...

[Buddha]

Včasih grem na duhovni klepet v gore. Sam, da se pogovorim s seboj.

[Ksenia]

Včasih je zanimivo spremljati pot tistih, ki mislijo da so zelo napredovali, potem pa v njih spoznašsovraštvo, maščevalnost in zlobo. Ste že doživeli to, da vas je kdo popolnoma šokiral ?

[majica]

Ja...ampak ne z zlobo...doživela nekaj drugega...

vedno sem smatrala duhovnost kot stil življenja...ne moreš bit duhoven, če duhovnosti ne živiš...

Pri ženski, ki se z duhovnostjo ukvarja že 15 let, je vegetarijanka, prebrala je na tone knjig na to temo...meditira 2 uri na dan...pa vendar je obsedena z "imeti" in "drago"...to me pa je šokiralo...v duhovnosti ni prostora za snobizem... :xx!:

[Pujsita]

Tudi jaz poznam nekoga, ki teorijo obvlada 100/h, ko se začne praksa, je pa v občutkih da je slab, da ga nihče ne mara. Iz tega izhaja potem vse njegovo ravnanje, ki obremenjuje njega in vse okoli. Je pa hec, da je človek zelo zelo dober po srcu. Pomagal je bivši ženi s tem,da jo je usmeril na duhovno pot (s tem je pozdravila dolga leta nepozdravljeno bolezen), sebe je tudi fizično pozdravil.

 

Manjka mu le velike ljubezni do sebe, kar pa kompenzira s poniževanjem drugih, imeti materialne dobrine - da se s tem potrjuje. Očitno je to zanj en velik velik zalogaj in ko bo zbral voljo in ko bo na to pripravljen, bo točno vedel, kako si lahko pomaga, kajti teorijo obvlada v 0, čaka se samo še primeren trenutek .

[Buddha]

to me pa je šokiralo..v duhovnosti ni prostora za snobizem

haaaaaaaa, res je...in taki samo v duhovnem iščejo priznavanje! okolice, si s tem kupujejo družbo tut

[opij]

meditira 2 uri na dan...pa vendar je obsedena z "imeti" in "drago"...to me pa je šokiralo...v duhovnosti ni prostora za snobizem... :xx!:

snobizem+duhovnost

 

 

to je smisel duhovnosti 21 stoletja :xx!:

ozri se okoli sebe odpri oči

"imaš veliko denarja in si sigurno velik duhovni vodja...."

[Buddha]

"imaš veliko denarja in si sigurno velik duhovni vodja...."

hahaha

[majica]

Opij...don't go there...

 

[Pujsita]

to me pa je šokiralo..v duhovnosti ni prostora za snobizem

haaaaaaaa, res je...in taki samo v duhovnem iščejo priznavanje! okolice, si s tem kupujejo družbo tut

Tudi, ja. Ampak to je samo ena od oblik zorenja... nekateri tako to dojamejo, pa skušajo živeti na ta način, pa morda nekje na neki točki naprej ugotovijo, da to ni to in pridejo do novih spoznanj in ravnanj.

 

Krasno je seveda, če lahko greš po bližnjici mimo tega .

[majica]

Zato pa je nakak pomembno imeti čim manj...

včas sem ljudi z veliko denarja zaničevala, se mi je zdel, da hočjo, da vsi vidjo, kok loh oni zapravjo mirne vesti...dons je men tut dnar pomemben, ampak v okvirih potrebnega+neki za povrh, ne da si bi kupčkala navlako... za dušo je treba kupit kašno knjigo, it na kašne tortice...tolk, da si pomirjen in da maš balzam čez dušo...brez denarja tega ne moreš...

[Pujsita]

Ha, tale odnos do denarja ja. Hecno vse skupaj. Sem ravno včeraj razmišljala o svojem odnosu do njega. So bili momenti, ko sva imela v hladilniku samo mleko in kruh, pa ostali stroški so bili. Dolgov full, skratka manj prijetno obdobje.

 

Navadila sem se full varčevati, paziti kam kak tolar dam. Bila sem ekstremno varčna, na sebi še posebej. Potem je pa oktobra mož zbolel, med drugim me je prešinila misel, ki sem jo seveda takoj nadomestila z drugo, kaj če bo slučajno na dializi.... Od tam naprej, sem odnos popolnoma zamenjala. Je pomembno biti varčen ja, smao tudi privoščiti si kakšen lep trenutek. Kaj mi če kupček privarčevanega denarja, pa polno zamujenih lepih trenutkov, ki se jih ne da nikoli poplačati? Z veseljem si kupim, kar potrebujem, pa mogoče kakšno nenujno malenkost (nekaj novega), pa seveda v okviru možnosti privoščim kaj lepega tudi ostalim, ki jih imam rada.

 

Npr. moževa stara mama si želi iti na Triglav pri 77ih. Letos se še dobro počuti, pravzaprav odlično. Prejšnja jaz bi rekla, da je to fuuuuuuuul prenaporno, da nisem pripravljena. Danes pravim, da seveda gremo. želje so za izpolniti si, ne jih za prelagat.

[majica]

Je pomembno biti varčen ja, smao tudi privoščiti si kakšen lep trenutek. Kaj mi če kupček privarčevanega denarja, pa polno zamujenih lepih trenutkov, ki se jih ne da nikoli poplačati? .

To je to...

[Piko]

Včasih je zanimivo spremljati pot tistih, ki mislijo da so zelo napredovali, potem pa v njih spoznaš sovraštvo, maščevalnost in zlobo. Ste že doživeli to, da vas je kdo popolnoma šokiral ?

Nekateri hodijo po uhojenih (glavnih) poteh, ki so lahko že prenapolnjene. Vsi hitijo v isto smer. Zato se ne morejo za hip ustaviti, pogledati, mimo česa hitijo. Ali v kakšen krasen vrt pelje stranska pot. Zaradi dobre poti so veliko napredovali in na tiste, ki hodijo počasneje, večkrat gledajo zviška.

Nekateri si celo privoščijo bližnjice, da bodo prej na cilju. Potem vidijo in doživijo še manj. Ker bistvo ni v cilju.

Nekateri pa včasih ubirajo brezpotja, sami iščejo pot, zraven najdejo na primer lepe in redke rože, poslušajo ptičje petje, lahko tudi dobro vidijo samo množico ljudi na glavni poti, morda so bolj skromni, morda niso toliko daleč napredovali, lahko se izgubijo, saj vendar niso brezpotja za vsakogar! Zato pa preberejo kakšen vodnik, da so vedno v pravi smeri (in ne na pravi poti).

Selene, sem že doživel pogled z viška . Mej se!

[Ksenia]

Piko, zelo mi je všeč tvoj opis... sem v teh dneh razmišljala, da tisti, ki živi in opazuje svojo rast, ter opazi dežno kapljo na listu drevesa, ki se ustavi, da prisluhne ptičjemu petju, ko samo uživa v tišini narave, je veliko bolj miren in sprejet sam s seboij kot tisti ki drvi po eni poti proti cilju... sicer pa kaj je cilj? določenim je duhovnost samo maska pred seboj

[Piko]

16.06.04 Pripravljati bi že moral opremo za svoj četrtkov gorski izlet, a raje ob branju Carlosa Castanede Kolo časa poslušam grško pevko Eleftherio Arvanitaki Life. Knjiga, ki te napolni z miselno energijo in pevka, katere glas vibrira skozi srce. Spomnim se slovenskega reka Vsak začetek je težak , ko na prvih straneh te knjige preberem citat Nič na tem svetu ni darilo. Tisto, kar se moramo naučiti, se moramo naučiti na težak način. Oj, verjetno ni vse, kar se težko učimo, tudi pravo. Ne morem začeti pripravljati opreme, dokler ne napišem teh nekaj vrstic.

Spet bom šel na eno svojih poti, ker sedaj druge še ne poznam. Ko me ob branju prevzame spoznanje ali mi glas seže do srca, občutim napetost v solznih mešičkih. Sam sem pri spoznavanju samega sebe, a po tej poti ne hodim osamljen. Uspelo mi je odpreti srce. Počutim se v posebnem stanju, v takem, ki bi lahko katerega drugega zbegalo. Vem, da bo kmalu izginilo, a tudi vem, da to lahko vadim, tako kot hojo ali pisanje. Naj se zgodi njegova volja, tako v nebesih kot na zemlji? Rek je smiselen samo, če sva z Bogom eno. Ali Enost? Večkrat moram poskušati prepoznavati Njegove vrline v sebi.

Glasba je nehala igrati. Čas je, da začnem pripravljati tisto opremo za gore.

To, kar znajo bardi s strunami, zmorejo nekatere ženske z glasom.

Pripravljam opremo in ponovno poslušam note, ki igrajo melodijo srca.

 

17.06.04 Čedalje bolj se zavedam lepot vseh vrst. Zato, Bard, glavo pokonci, preženi črne misli in zamenjaj črno ikono!

 

Še ena Carlosova: Vsak lahko vidi, pa vendar si izbere, da se ne spominja, kaj je videl.

[Pujsita]

....sem v teh dneh razmišljala, da tisti, ki živi in opazuje svojo rast, ter opazi dežno kapljo na listu drevesa, ki se ustavi, da prisluhne ptičjemu petju, ko samo uživa v tišini narave, je veliko bolj miren in sprejet sam s seboij kot tisti ki drvi po eni poti proti cilju... sicer pa kaj je cilj? določenim je duhovnost samo maska pred seboj

Uh, lepe misli... V bistvu je res tako, ja, če si ravno sredi kake priložnosti in še ne znaš najti miru v vsakem trenutku v sebi, potem nisi dojemljiv za naravo, za vse lepo, drži .

[Ksenia]

čezdalje večkrat se zatekam k zavestnem dihanju pri odprtem oknu... in zame duhovnost pomeni dojemanje in spoznavanje sebe, narave in življenja nasploh, na pa biti učen. Veliko knjig sem prebrala, veliko premišljevala, vendar spoznanje in klik dobiš v sebi...

[Amis]

knjige je zabavno brat, življenje pa živet